Smiselen način:
večina slišanega in prebranega se mi zdi smiselna in uporabna. Prav tako se mi zdi, da se večina povezuje, a vse stoji na neki osnovni ideji in le to je v enem stavku lepo povzela gospa v prvem posnetku: otrokom moramo DOVOLITI, da uporabljajo svoj jezik/druge jezike. Mnogi sami mislijo ali pa jim drugi dajo tak občutek, da morajo v šoli uporabljati le jezik šolanja, ampak če želimo v razred prinesti večjezičnost, mora to večjezičnost dovoljevati učencem.
Nesmiselen/neizvedljiv način:
Na tej točki bi podala dva primera.
a) Šola bi morala uvesti "language coordinator", ki bi nadzoroval implementacijo programov/strategij za večjezičnost.
Sama ideja se mi v teoriji zdi zanimiva, a mislim, da bi to učenje jezika naredilo zelo rigidno. To namreč pomeni, da bi večjezičnost morala postati PROGRAM, ki bi se moral pregledovati, načrtovati in podrobno nadzorovati. To pa bi po mojem mnenju iz učenja jezokov odvzelo tisto "spontanost", ki jo lahko prinese različna mešanica jezikov in osebnosti v vsakem razredu posebej.
b) video o jezikovni primerjavi.
Ta primer se mi ne zdi neuporaben ali nesmiselen, se mi pa zdi zelo zahteven za implementacijo v pouk. Od učitelja bi namreč zahteval, da v kurikulu naredi prostor za vaje iz slovnice za več raličnih jezikov, namesto da bi se večjezičnost poskušalo v pouk uvesti na naraven in sproščen način.