a) Ali ste kdaj bili v situaciji, ko vam je bilo nerodno govoriti v svojem jeziku oziroma ste to opazili pri drugih ljudeh?
Nikoli mi ni bilo nerodno zaradi jezika samega. Morda sem se pretvarjala, da govorim drug jezik, da bi ljudje mislili, da jih nerazumem. Tudi opazila nisem, da bi se kdo sramoval svojega jezika. Bi pa si upala trditi, da mladostniki na spletnih omrežjih raje uporabljajo tuje jezika kot našega.
b) Ali ste kdaj občutili sram, da govorite določen jezik oziroma prihajate iz določene jezikovne skupine? Kako ste se počutili?
Nikoli tudi nisem občutila sramu, da prihajam iz določene jezikovne skupine. S tem se ne ukvarjam na dnevni ravni, govorim jezik, ki ga znam, v katerem sem rojena. Ne vem zakaj bi me bilo tega, česar sama nisem izbirala, sram.
c) Ali ste kdaj doživeli, da so nekoga v vaši prisotnosti izzivali/sramotili/se norčevali zaradi njegove/njene jezikovne in kulturne pripadnosti? Kaj ste storili?
Določenega primera se spomnim, vendar bi rekla, da se to dogaja. Otrok v šoli, ki ne govori večinskega jezika bi lahko bil osramočen, saj učenci to vzamejo kot slabšalno in se posmehujejo smešni izgovorjavi itd. Z njimi se je potrebno o tem pogovoriti in seveda ukrepati.
d) V prejšnjem poglavju (Posledice izumrtja jezikov in ideja enega svetovnega jezika) ponovno preberite misli, ki so jih delili sodelujoči v BBC-jevem projektu o jezikih. Kako pa se vi počutite, ko govorite jezik in/ali narečje svoje skupnosti? Kratko izrazite svoja občutja.
Jaz nimam preveč narečja in se po govoru ne razloči od kod prihajam, tako da tudi posebne povezave z mojo govorico nimam.