Dvojezičnost bi razložila kot zmožnost sporazumevanja v dveh jezikih, zmožnost izražanja svojih stališč ter vrednot do lastne in drugih kultur. V kolikor gre za zmožnost sporazumevanja v več jezikih ter obenem zmožnost izražanja svojih stališč in vrednot v govorjenih jezikih, pa gre za raznojezičnost.
Prisotnost več jezikov na enem območju pa imenujemo večjezičnost (npr. na slovenski obali imamo dva uradna jezika).
Zase bi rekla, da sem raznojezična, saj govorim slovensko, angleško, (kljub temu, da živim tik ob italijanski meji, pa nekoliko slabše tudi) italijansko. Gre za jezike, ki jih uporabljam v vsakdanjem življenju, zato so bistveni za moje sporazumevanje. Nekaj let sem se učila tudi francoščine, pa vendar ne bi rekla, da je to eden izmed jezikov moje večjezičnosti, saj tega jezika nikoli ne uporabljam, posledično pa je moje sporazumevanje bistveno slabše.