Prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka mora biti spoznano za eno najvišjih prizadevanj človeštva.
Iz tega izhaja priznanje temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest. Nujno je potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da se človek ne bi bil prisiljen zatekati v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje.
Zato je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic in imenovala 10. december za SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC. Omenjena deklaracija si prizadeva, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.
V splošni deklaraciji človekovih pravic, ki je bila sprejeta na ta dan, je zapisano, da imamo vsi ljudje enake pravice in svoboščine ne glede na raso, narodnost, veroizpoved, spol ali kakšno drugo osebno okoliščino.
Prvi člen Splošne deklaracije človekovih pravic – Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva. – ta člen vedno znova ob številnih vsakodnevnih kršitvah človekovih pravic izzveni v prazno.
Deklaracija naj bi predstavljala skupen ideal, da bi družba in posamezniki razvijali spoštovanje do teh pravic in svoboščin.
Človekove pravice izhajajo iz dostojanstva, ki je lahko prizadeto zaradi zelo različnih dejavnikov, med katerimi so nasilje, revščina in onesnaževanje okolja...
V današnjem svetu so človekove
pravice kršene vsakodnevno. Po svetu ljudje živijo v vojnah, bežijo pred lakoto
in nasiljem. Nimajo dostopa do vode, zdravil…
Kršenje človekovih pravic se dogaja tukaj in
zdaj. Tudi prebivalci Slovenije občutijo kršitve
osnovnih človekovih pravic.
Številke kažejo, da se je nasilje povečalo - znotraj družine, na ulicah, na spletu.
To vključuje naslavljanje globoko zakoreninjene oblike diskriminacije nad »drugačnimi«, ki prizadenejo najbolj ranljive družbene skupine (ženske, otroci, starejši, ljudi z invalidnostmi in druge...)
Kakršnokoli nasilje je nedopustno!
Vsak ima pravico živeti v miru in v okolju, kjer lahko izrazi svoje potrebe in potenciale.
Didaktični izzivi pri predmetu Družboslovje/ Osnova je znanje o družbenih procesih, krepitev zavedanja o različnosti stališč in vrednot, pomena odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja (več v priponkah)
KONTEKST: Svet Evrope je pripravil nov teoretični model kompetenc, ki jih državljani potrebujejo za sodelovanje v demokratični kulturi in miroljubno sobivanje z drugimi v večkulturnih družbah: 16806ccf17 (coe.int)
Primer dobre prakse: Ob dnevu človekovih pravic smo obiskali Gimnazijo Ptuj | Amnesty Slovenija
Aktualno: Mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Človekove pravice v sodobni organizaciji in družbi (Human Rights in the Modern Organisation and Society) SOCIAL 2022.
Povzetki vsebin o katerih so razpravljali udeleženci: Human Rights in the Modern Organisation and Society (fos-unm.si)
Udeleženci govorijo o človekovih pravicah v modernih organizacijah, vodenju raznolikosti in družbi vključevanja, o aktivnem staranju, o demokracija v krizi in krizi demokracije. Sprehodili se bodo od omejevanja svobode govora in svobode medijev do digitalne diktature, razmišljali o diskriminaciji, človekovih pravicah in družbeno političnih razmerah ter o človekovih pravicah in umetni inteligenci. Pod drobnogled bodo vzeli tudi razloge za upadanje človekovih pravic žensk in se posvetili skrbi za pravice ranljivih skupin.