Glavni cilj tega projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, kakor tudi za mlade, ki bodo doživeli najhujše učinke podnebne krize.
Podnebne spremembe pomenijo za spoštovanje človekovih pravic velik izziv.
Ekstremni okoljski pojavi bodo imeli negativen vpliv na spoštovanje človekovih pravic po svetu tudi v prihodnosti. Največje posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo ranljive skupine ljudi: revni, manjšine, otroci in starejši.
Ogljični odtis posameznika je odvisen od njegovega življenjskega sloga, sestavljen pa je iz vseh segmentov življenja – iz tega, kako se prevažamo, kako se ogrevamo in porabljamo električno energijo, izdelkov in storitev, ki jih uporabljamo, s čim se prehranjujemo in kako ravnamo z odpadki – doma, na delovnem mestu in na počitnicah. Izračunaj svoj ogljični odtis – Umanotera
V podnebno nevtralni družbi posamezniku na letni ravni »pripada« okoli 1,7 tone ekvivalenta CO2 izpustov TGP. Več o tem na spodnji povezavi in v priponki.
»Ta vodnik presoja prehrano primarno skozi prizmo vpliva na podnebje, dotakne pa se tudi ostalih okoljskih in zdravstvenega vidika proizvodnje in potrošnje hrane. Namenjen je vsem, ki si želijo v svojem vsakdanu aktivno delovati v smeri zniževanja lastnega ogljičnega odtisa na področju potrošnje hrane, hkrati pa bi radi izvedeli tudi, zakaj so potrebne spremembe na tem področju…« poudarja v uvodu priročnika Nika Tavčar iz Umanotere.
Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo in pomemben člen pri krepitvi odpornosti na različne krize. Družbene, gospodarske in okoljske koristi skupnostnih praks potrjuje tudi študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”, ki je nastala na pobudo organizacij Focus in Umanotera, vključuje pa predstavitve 19 dobrih praks in izpostavlja priložnosti za Slovenijo.
Študija je dostopna na povezavi tukaj.
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani - Zavod RS za šolstvo (zrss.si)
KONTEKST: druzboslovje.pdf
: didaktični izzivi pri družboslovju/ izzivi
sodobnega sveta