Z Ajdo in Zalo, ki se nam je pridružila ob tem projektu, smo malo pogledali in komentirali.
Oblake bi lahko slikali tudi otroci. Po možnosti različne - nekaj tednov lahko opazujejo nebo ... Sicer pa jih seveda lahko poiščemo tudi na internetu. Vsekakor bi bilo dobro prej poskusiti, ali nevronske mreže ločijo med različnimi tipi. Predstavljam si, da najbrž bi, ampak ... za vsak slučaj.
Ideja s čebelami in podobnim je res simpatična. Tu sicer ni veliko umetne inteligence, temveč samo risanje grafov, kar lahko počnemo tudi v Excelu. Vseeno je tema res zanimiva. Skrbi pa me, ali bo na voljo dovolj podatkov. Če jih je samo za, recimo, deset let, bo to premalo, saj se v tako kratkem času trendi še ne vidijo. Lani je bilo res toplo v času zimskih počitnic, potem je bila prav grda pozeba in bundo sem, dobro se spomnim, dokončno pospravil v omaro 1. junija, čeprav sem v Ljubljani in ne Kranjski gori.
Obstajajo eni res fascinantni podatki: Japonci že več kot tisoč let beležijo, kdaj so zacvetele češnje. Za prva leta so podatki občasni, kasneje redni. Prvi so torej iz časa, ko je Evropi vladal Karel Veliki! Članek in podatki so na voljo tule: http://atmenv.envi.osakafu-u.ac.jp/aono/kyophenotemp4/
Ločevanje električnega in magnetnega polja ... Tole bi bilo najbrž pretežko za nevronske mreže, pa mogoče tudi ne tako poučno. Mogoče ostanimo pri oblakih in pomladi. :)