Pozdravljeni,
ste že razmišljali na kakšen način boste pridobili ocene za čas izobraževanja na daljavo?
In reply to Petra Potočnik
Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
by Metka Starešinič -
Ne, ker v nobenem primeru noben način ocenjevanja ne more biti objektiven in pravičen.
https://www.delo.si/novice/slovenija/ocenjevanje-na-daljavo-ne-more-biti-pravicno-300148.html
Naj dodam, da učim 150 otrok, v tem času se mi jih ni oglasilo 60. Kljub vsem naporom nas razrednikov, svetovalne službe, se ne oglasijo... In ne vem, kaj delajo, ali delajo, kako delajo. Nič. Vem pa, da so na eni drugi šoli tudi starše klicali učitelji in jih starši dol s telefona mečejo... Se ne pogovarjajo, ne želijo imeti stika z učitelji.
In potem se bomo šli ocenjevanje? Mislim, da je pred dnevi učiteljica Bojana Potočnik povedala dovolj https://www.facebook.com/100004144081859/posts/1643798489101605/?app=fbl
Nas nihče ni vprašal, ali imamo računalniško in programsko opremo, s katero bomo lahko delali od doma. Niti kakšno povezavo za internet imamo. Ne, ker ni isto živeti v Ljubljani ali pa nekje na obrobju Slovenije, kjer je še signal mobilne telefonije komaj zaznaven...
Žal učitelji tokrat nismo videni in nismo slišani.
Lep vikend vam želim,
Metka Starešinič
In reply to Metka Starešinič
Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
by Vojka Macedoni -
Metka, se strinjam s tabo. Jaz učim 260 otrok, od tega je veliko tujcev, tudi Romi. Kako naj z njimi delam, ker ne znajo uporabljati tehnologije oz. je nimajo? Pri 2 urnem predmetu zadostujeta dve oceni. Ok, jih imam, ampak pri večini v prvem ocenjevalnem obdobju, v drugem ne. In kaj zdaj??
Lp,
Vojka
Pozdravljeni.
Pa saj imate verjetno že skoraj vsi dovolj ocen za letos??? Jaz ne vidim težave. Saj je ministrica napisala, koliko ocen mora biti. Če jih nimate, jih lahko dobite ustno preko zooma npr.
Jaz jim bom pripravila preverjanje naslednji teden, potem jih bom pa ustno vprašala. Ne vseh v enem dnevu, ampak bo šlo.
Mi smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša.
Samo brez neke panike. Še pred kratkim je vihrala vojna na Balkanu....in so otroci ostali brez šolanja. Dejansko nam ni nič hudega, samo malo smo se morali pač prilagoditi. Pa saj imamo 8 ur vsak dan, ki naj bi jih namenili šoli oz. našemu delu.
Sicer pa ocene niso samo pisne in ustne. Lahko jih pridobite tudi na druge načine in so enakovredne.
LP
Asja
Pozdravljeni.
Pa saj imate verjetno že skoraj vsi dovolj ocen za letos??? Jaz ne vidim težave. Saj je ministrica napisala, koliko ocen mora biti. Če jih nimate, jih lahko dobite ustno preko zooma npr.
Jaz jim bom pripravila preverjanje naslednji teden, potem jih bom pa ustno vprašala. Ne vseh v enem dnevu, ampak bo šlo.
Mi smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša.
Samo brez neke panike. Še pred kratkim je vihrala vojna na Balkanu....in so otroci ostali brez šolanja. Dejansko nam ni nič hudega, samo malo smo se morali pač prilagoditi. Pa saj imamo 8 ur vsak dan, ki naj bi jih namenili šoli oz. našemu delu.
Sicer pa ocene niso samo pisne in ustne. Lahko jih pridobite tudi na druge načine in so enakovredne.
LP
Asja
Pa saj imate verjetno že skoraj vsi dovolj ocen za letos??? Jaz ne vidim težave. Saj je ministrica napisala, koliko ocen mora biti. Če jih nimate, jih lahko dobite ustno preko zooma npr.
Jaz jim bom pripravila preverjanje naslednji teden, potem jih bom pa ustno vprašala. Ne vseh v enem dnevu, ampak bo šlo.
Mi smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša.
Samo brez neke panike. Še pred kratkim je vihrala vojna na Balkanu....in so otroci ostali brez šolanja. Dejansko nam ni nič hudega, samo malo smo se morali pač prilagoditi. Pa saj imamo 8 ur vsak dan, ki naj bi jih namenili šoli oz. našemu delu.
Sicer pa ocene niso samo pisne in ustne. Lahko jih pridobite tudi na druge načine in so enakovredne.
LP
Asja
Seveda smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša. Že po prvih dveh tednih. Pa ni nobene razlike. Se ne oglašajo. Ne vemo, kaj delajo...
Ne nimamo dovolj ocen. Ker so tudi februarja učenci manjkali množično zaradi gripe, potem so bile počitnice in se je zgodila korona. In ja, nekateri imamo žal samo eno oceno v prvem ocenjevalnem obdobju, Ker smo načrtovali drugi dve v drugem ocenjevalnem obdobju. Pri 25 učencih in 35 urah pouka v 6. r in s 6 učenci z odločbo, pa še tremi z nižjimi sposobnostmi, z večkratnim odpadanjem ur ravno v petek, ko ima človek na urniku tisto eno uro geografije, je pač težko delati in dobiti v tem času dovolj ocen.
Ja, vi si lahko privoščite spraševanje v živo prek videokonference. Eni pa žal nimamo super povezave z internetom, zato je pač to spet težje izvedljivo. Vse kar naj bi se ocenjevalo, izdelki ipd. se mi zdi nerealno, ker kot je kolega napisal zgoraj, si znajo z marsičim pomagat in kje je dokaz ,da je učenec naredil nek izdelek sam? Torej tu ni objektivnosti.
Lep pozdrav,
Metka
Takole mislim.
Ocenjevanje je stvar učitelja in šolskega strokovnega aktiva. Tudi v kriznih časih. V njih se mora vsak učitelj in šola znajti po najboljših močeh. Ne poznam učitelja, ki bi učenčevo znanje zavestno ocenil krivično in v nasprotju z načeli (veljavnost, primerljivost, informativnost, pravočasnost, spodbudnost... objektivnost). Zavestno sem objektivnost napisal na koncu, ker se jo v slovenskem šolstvu neupravičeno postavlja na prvo mesto in se jo kot mantro ponavlja ob ocenjevanju. Kot je rekel prof. dr. Janez Bečaj (malce krajše): "Učitelj po subjektivni izbiri poučuje, subjektivno izbira ocenjevalni dan in učenca, subjektivno izbira vprašanja, subjektivno postavlja merila, subjektivno postavlja meje med ocenami ... In ko na koncu zapiše številsko oceno, si zadovoljno reče: Objektivno (= s številko) sem ocenjeval."
Ministrstvo je pravilnik omililo, da se lahko zaključuje na manj ocen. V redu. Prav in uporabno.
Vsa druga priporočila, ki prihajajo z enomesečno zamudo, ko smo se učitelji že pripravili na ocenjevanje v oteženih okoliščinah (upoštevajte bolj to, sklicujte se bolj na to; bodite strogi in popustljivi obenem; čim bolj upoštevajte učni načrt in čim bolj okoliščine; naj bo ocenjevanje nestresno; naj bo objektivno; ne ocenjujte in vendar ocenjujte; verjemite staršem, a odštejte znanje, ki so ga dodali starši itd.) pa so slaba vest institucij, ki so o tem narobe, prepozno ali sploh ne razmišljale. Ali pa se želijo zapoznelo vpisati na seznam tistih, ki se bodo čez dva meseca hvalile, koooooliko so v kriznih časih naredile za naše naaaaaajvečje bogastvo.
Zato menim, da naj učitelj prevzame breme odločitve na svoje rame. Ker, če se bo kateri starš na končno oceno pritožil, bo tudi vse posledice nosil učitelj.
Praktično pa: Če učenec nima verodostojne ocene, bom telefoniral in se zmenil za ocenjevanje pri njem doma. Navodila MIZŠ lahko beremo tudi: "Če je ocen dovolj za zaključevanje, zaključi. Do konca šolskega leta pa poučuj, pošiljaj učencem povratne informacije, prevejanje si poenostavi, ocenjevati ti ni treba."
Jaz sem še vedno v procesu iskanja temeljnih znanj v učnem načrtu. Jih kar
ne morem najti.
Drugo področje kjer sem neuspešen je iskanje prijaznih ocen. Tudi teh ne
najdem v pravilniku.
Me pa zanima kako bom jeseni po besedah ministrice najprej "malo utrjeval
snovi, ki jih letos nisem uspel predelati oz smo jih obravnavali na
daljavo". Celotno Azijo, Vzhodno in Severno Evropo bom ponovilo in utrdil
septembra. Ter obe Ameriki in Polarna območja v devetih.
Zakaj že imamo učni načrt in pravilnik o ocenjevanju?
V ned., 19. apr. 2020 13:41 je oseba Igor Lipovšek (via SSIO) <
ne morem najti.
Drugo področje kjer sem neuspešen je iskanje prijaznih ocen. Tudi teh ne
najdem v pravilniku.
Me pa zanima kako bom jeseni po besedah ministrice najprej "malo utrjeval
snovi, ki jih letos nisem uspel predelati oz smo jih obravnavali na
daljavo". Celotno Azijo, Vzhodno in Severno Evropo bom ponovilo in utrdil
septembra. Ter obe Ameriki in Polarna območja v devetih.
Zakaj že imamo učni načrt in pravilnik o ocenjevanju?
V ned., 19. apr. 2020 13:41 je oseba Igor Lipovšek (via SSIO) <
Pozdravljeni vsi skupaj.
Opažam, do dokaj hitro vsi zapademo v eno jamrarijo in udrihanje po tej ali oni vladi itd. Pa bomo dejansko s tem kaj rešili? Nedelja je, pojdite na sprehod in morda dobite nove zamisli o tem, kako pridobiti ocene.
Omenjate, da je problem kako drugače pridobljenih ocen ta, da jim lahko starši pomagajo. A se hecate? Meni je moja nona pomagala risati ogromno človeško ribico za biologijo na plakat, pa imam te čase v lepem spominu....dvomim, da mi je s tem naredila škodo. Otroci se učijo tudi na tak način. Nikogar ne bo konec, če nekaj časa ne bomo v šoli.
Moje delo trenutno poteka odlično.
Naj vas potolažim- temeljna ali ne vem kakšna znanja vse, ti otroci, ki so omenjeni v tej povezavi ne bodo imeli nič od šolanja, ne od življenja:
Zdaj pa se izključujem iz te debate, ker je brezplodna.
LP
Asja S.
Spoštovani in pozdravljeni vsi skupaj.
Strinjam se s kolegico Asjo, da je vse preveč samo jamranja in
kritiziranja. Tudi učitelji smo lahko inovativni, kreativni,
prilagodljivi.
Pa saj ni vse v ocenah. Dostikrat pozabljamo morda na našo
najpomembnejšo poslanstvo, to je vzgoja otrok in ne samo izobraževanje.
Menim, da so naša prva prioriteta sedaj maturanti, za prve, druge in
tretje letnike pa smo lahko tudi prilagodljivi. Nekateri so dobili že
eno oceno, drugi še jo bodo s spraševanjem in ali z izdelavo referata,
seminarske naloge, eseja, kviza....
Potrebno je biti tudi sočuten, poslušati stiske otrok in staršev in biti
predvsem ČLOVEK. Biti učitelj ni samo poklic, ampak je predvsem
POSLANSTVO. VSAK DELA po svojih najboljših močeh.
Vzgojiti otroke, da bodo predvsem DOBRI, POŠTENI in ODGOVORNI ljudje.
Bodimo veseli, da smo, da smo zdravi, da imamo čudovito naravo, da lahko
gremo v naravo, se sprehodimo, tečemo, kolesarimo, delamo na vrtu,
poslušamo petje ptic, sonce na nebu. Pokličemo prijatelje. To ostaja in
to je najbolj vredno.
Vse ostalo je minljivo in se da nadoknaditi. Ostanimo vsi ZDRAVI in
polni UPANJA pojdimo v nov delovni teden. Prenehajmo se preštevati in
deliti, ampak se povezujmo, sodelujmo in delajmo za boljši jutri nas
vseh. To je naloga vsakega izmed nas.
OSTANITE ZDRAVI.
Lepo vas pozdravljam,
mag. Dušan Rojko
Strinjam se s kolegico Asjo, da je vse preveč samo jamranja in
kritiziranja. Tudi učitelji smo lahko inovativni, kreativni,
prilagodljivi.
Pa saj ni vse v ocenah. Dostikrat pozabljamo morda na našo
najpomembnejšo poslanstvo, to je vzgoja otrok in ne samo izobraževanje.
Menim, da so naša prva prioriteta sedaj maturanti, za prve, druge in
tretje letnike pa smo lahko tudi prilagodljivi. Nekateri so dobili že
eno oceno, drugi še jo bodo s spraševanjem in ali z izdelavo referata,
seminarske naloge, eseja, kviza....
Potrebno je biti tudi sočuten, poslušati stiske otrok in staršev in biti
predvsem ČLOVEK. Biti učitelj ni samo poklic, ampak je predvsem
POSLANSTVO. VSAK DELA po svojih najboljših močeh.
Vzgojiti otroke, da bodo predvsem DOBRI, POŠTENI in ODGOVORNI ljudje.
Bodimo veseli, da smo, da smo zdravi, da imamo čudovito naravo, da lahko
gremo v naravo, se sprehodimo, tečemo, kolesarimo, delamo na vrtu,
poslušamo petje ptic, sonce na nebu. Pokličemo prijatelje. To ostaja in
to je najbolj vredno.
Vse ostalo je minljivo in se da nadoknaditi. Ostanimo vsi ZDRAVI in
polni UPANJA pojdimo v nov delovni teden. Prenehajmo se preštevati in
deliti, ampak se povezujmo, sodelujmo in delajmo za boljši jutri nas
vseh. To je naloga vsakega izmed nas.
OSTANITE ZDRAVI.
Lepo vas pozdravljam,
mag. Dušan Rojko
blocked.gif
Simon, enaka vprašanja so tudi moja vprašanja.
Moji odgovori so zaradi naravno- in družbenogeografskih razlik med najinima šolama v nekaterih pogledih drugačni. Ne pa v dveh temeljnih: zakonska okvirja sta učni načrt in ocenjevalni pravilnik, ki so ga zdaj logično dopolnili.
Na šoli smo se v petek 13. marca dogovorili in variantno načrtovali. Najbolj optimistična različica je predvidevala vrnitev 4. maja, najbolj črna 1. septembra. Zato vse dobronamerne nasvete in priporočila, ki jih katera koli institucija ali oseba z zamudo pošilja, preberem in ocenim po modelu:
a) saj to sem že tako ali tako načrtoval in tako delam;
b) z upoštevanjem bom rušil pouk, ki že teče. Ne bom upošteval. Lahko pa od 1. 9. 2020.
*****
V kriznih časih se je treba spomniti Delorsa. Pouk je namenjen temu. da učenci delajo, razmišljajo, medsebojno sodelujejo in gradijo sebe kot osebnost.
- Zaposlili smo jih. Delajo. Analogno in digitalno;
- dobili so (tudi) naloge za razmišljanje;
- medsebojno sodelujejo manj. Čeprav klepetajo na vse načine in jim pustim odprto videokonferenčno okolje ter se odjavim;
- ta učna in življenjska izkušnja njim in staršem omogoči odlično povratno informacijo. Koliko so samostojni, koliko zreli, koliko so sposobni samonačrtovanja in samo vrednotenja.
******
Če tako razumemo Delorsov smisel pouka, učni načrt in njegovo osmišljanje beremo na način, da so v ospredju 1 OPREDELITEV in 2 SPLOŠNI CILJI na straneh 4-7. Učenci razvijajo (ponavljalni, ne dovršni glagol) poznavanje in razumevanje, spretnosti odnose. Nič ne piše, kako globoko, natančno in široko. Učni načrt je bil napisan, da bi avtonomnemu učitelju dal geografska krila, ne pa da bi ga kot mlinski kamen vlekel v Marianski jarek. Da bi se učitelj lahko kadar koli prilagodil učencem in razmeram, ne pa da bi, če vzame neko idealno sprotno pripravo s spleta in je ne uresniči, obupoval, kako so nemogoči učenci, kako so razmere na šoli zanič, kako je sam nesposoben.
V reviji Geografija v šoli sem lani objavil članek Latinska Amerika v eni šolski uri. Odzivi so bili različni. Večina pohvalnih, nekaj "a res misliš, da je dovolj tako malo?" (ne jaz, v UN za geografijo tako piše). Nasprotovanja ni bilo nobenega, če izvzamem tistega, da me je delodajalec vrgel na cesto.
Zato mislim, da je učitelj v vsakih razmerah pred oblastjo, plačnikom oz delodajalcem, učenci, starši in učnim načrtom pokrit, če učenec na zemljevidu določi geografsko lego Avstralije in Oceanije (6. razred), razloži vzroke za svojevrsten rastlinski in živalski svet Avstralije (oddaljena, osamljena celina), ob zemljevidu in slikovnem gradivu opiše površinsko izoblikovanost Avstralije (obris Avstralije in reliefni zemljevid) in sklepa o vplivu Velikega razvodnega gorovja na podnebje in vodovje (padavinski zemljevid in zemljevid rečne mreže), razume nastanek Velikega koralnega grebena in ovrednoti njegov pomen (plitvo, toplo, čisto morje), ob zemljevidu in slikovnem gradiva primerja podnebno-rastlinske pasove Avstralije (bere zemljevid, prepozna fotografije), opiše težave preskrbe z vodo v Avstraliji (le korak naprej od prejšnjega cilja), opiše značilnosti poseljevanja celine (angleška kolonija), sklepa o vzrokih redke in zelo neenakomerne poselitve celine (vidi iz zemljevidov), prepoznava in razume prevladujoče gospodarske procese v Avstraliji (tu je treba učencem napisati 3 stavke) ter ugotovi njihove pokrajinske učinke (in verjetno še en stavek) utemelji razvoj in pomen prometa (brez posebnega učenja bo učenec 8. razreda znal pravilno odgovoriti na vprašanji: 1. Avstralija je gosteje poseljena samo ob obali, tako, da so med večjimi mesti razdalje tisoč in več kilometrov. Izberi od ponujenih (avtomobilski, železniški, letalski) tistega, ki je za hiter prevoz potnikov najustreznejši. 2. Kateri promet je bil v času kolonizacije Avstralije, ko še ni bilo omenjenih treh vrst prometa, najpomembnejši za naseljevanje in gospodarski razvoj Avstralije).
Na Avstralijo sta izrecno vezana samo dva minimalna standarda: Učenec ob zemljevidu opiše lego Avstralije in s podnebnimi in vodnimi vzroki razloži različno gostoto poselitve Avstralije. V izrednih razmerah bi moralo tudi to zadoščati. Bistvo geografije je razvijanje orientacijskega, kartografskega... in vsega tistega znanja, ki se mu reče geografsko razmišljanje. Ta vidik razmišljanja se pa lahko razvija tudi v 9. razredu; bodisi na primerih iz Slovenije ali iz Južne Amerike. Od pojmovnega znanja se mi zdi letos na novo smiselno (v časovni stiski) naučiti le koralni greben (ki je zapisan v UN) in arteški vodnjak. Letos bodo outback, aborigini, merino, koale, emuji ... in Nicole Kidman počakali.
Zakaj pišem o tem? Da ne bi kdor koli od učiteljev imel slabe vesti. Lahko jo ima pred seboj. Marsikaj bi tudi sam v zadnjih šestih tednih napravil bolje. Ampak virusa si nisem zmislil, čeprav ima rad eksperimentalni pouk.
****
Naj zaključim s Simonom. Res je težko poslušati napotke, da naj učitelj ocenjuje - ampak ne čisto zares. Da naj poučuje tako kot bi v razredu - ampak prek računalnika. Da naj preverja - ampak ne zares; bolj formativno. Slednje je sploh vprašljivo, kajti bolj, ko je pouk neposreden, bolj je preverjanje lahko sprotno oz. formativno. Bolj ko je na daljavo, težje je zagotavljati sprotnost.
In reply to Metka Starešinič
Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
by Alojzija Boncelj -
Spoštovani,
odločila sem se , da se bom prilagodila razmeram in z oceno, ki mi še
manjka ne bom komplicirala. Pridobila jo bom nekako ustno in vzela v
zakup, da morda ni povsem objetivna, ampak na to nimam vpliva. Ker naj
bi se pri zaključevanju opirali na ocene, ki so bile pridobljene v živo
pa sploh ni problem. Imam srečo, da sem negativne ocene za prvo
konferenco že spravila v red, ko smo bili še v šoli in da relativno
veliko učencev na naši šoli sodeluje pa tudi starši so naklonjeni šoli,
celo povedo, da cenijo trud učiteljev pri delu na daljavo. Tudi mi imamo
učence in starše, ki se še niso nikoli oglasili, jih pa ni toliko, kot
opisujete nekateri in ti bodo dodaten izziv, ki mislim, da ga bomo do
konca šolskega leta nekako zmogli. Te zadnje jaz obravnavam, kot ljudi,
ki imajo problem ali z opremo, spletno povezavo, neznanjem... in se
skrijejo, da imajo mir ali pa se jezijo. Dobro je navezati stik z njimi
preko nekoga na šoli, ki mu zaupajo (svetovalna služba...), od primera
do primera.
Želim vam vsem, da uspete do konca šolskega leta pridobiti eno prijazno
oceno, kot nam je bilo svetovano ter veliko potrpljenja in dobre volje.
Lepo vas pozdravljam.
Alojzija Boncelj
odločila sem se , da se bom prilagodila razmeram in z oceno, ki mi še
manjka ne bom komplicirala. Pridobila jo bom nekako ustno in vzela v
zakup, da morda ni povsem objetivna, ampak na to nimam vpliva. Ker naj
bi se pri zaključevanju opirali na ocene, ki so bile pridobljene v živo
pa sploh ni problem. Imam srečo, da sem negativne ocene za prvo
konferenco že spravila v red, ko smo bili še v šoli in da relativno
veliko učencev na naši šoli sodeluje pa tudi starši so naklonjeni šoli,
celo povedo, da cenijo trud učiteljev pri delu na daljavo. Tudi mi imamo
učence in starše, ki se še niso nikoli oglasili, jih pa ni toliko, kot
opisujete nekateri in ti bodo dodaten izziv, ki mislim, da ga bomo do
konca šolskega leta nekako zmogli. Te zadnje jaz obravnavam, kot ljudi,
ki imajo problem ali z opremo, spletno povezavo, neznanjem... in se
skrijejo, da imajo mir ali pa se jezijo. Dobro je navezati stik z njimi
preko nekoga na šoli, ki mu zaupajo (svetovalna služba...), od primera
do primera.
Želim vam vsem, da uspete do konca šolskega leta pridobiti eno prijazno
oceno, kot nam je bilo svetovano ter veliko potrpljenja in dobre volje.
Lepo vas pozdravljam.
Alojzija Boncelj
Pozdravljeni!
Kar nekaj uporabnih stvari sem tukaj prebral, hvala vsem za deljenje idej in dobrih praks. Moram pa reči, da nisem zaznal jamranja, ampak stisko kolegov, ki se soočajo z različnimi težavami. Ves čas se govori o enakih možnostih za učence (kar je prav, da ne bo pomote). Kje pa so enake možnosti in pogoji za učitelje? Naredi to, naredi ono. Kaj pa če moja internetna povezava tega ne zmore? Starši so preobremenjeni, težko pomagajo svojim otrokom, nekateri opravljajo delo od doma. Težave, katerim moramo prisluhniti, imajo prav. Učitelji nimajo otrok? Potem so tu še neodzivni otroci. Izčrpati moramo vse možnosti, da stopimo v stik z njimi. Se strinjam. Katere pa so te možnosti? Namenoma se bom tu izognil poimenovanju katere koli skupine, da se izognem v diskriminaciji in predsodkom. Osebnega stika ne sme biti. Javni prevoz ne deluje. Lahko bi šel še naprej, a to ni moj namen.
Dejstvo je, da imamo mnogi izmed nas veliko število učencev in vsak po svoje se spopada s tem, kako zaključiti šolsko leto. Jaz moram (če gre samo za eno oceno na ocenjevalno obdobje) pridobiti več kot 300 ocen. Ja, ni treba vseh ustno vprašati, lahko se tudi na drugačen način. Zato še enkrat hvala za nekatere ideje, ki ste jih poslali. Kvizi, predstavitve... Dejstvo pa je, da tudi za te stvari potrebujemo čas. Če učenec naredi izdelek, ga je treba komentirati, mu dati povratno informacijo in možnost popravljanja ocene. Če to naredimo kvalitetno in res napišemo osebni komentar - kot se zahteva - v najboljšem primeru 15 min na učenca (če upoštevamo prej še branje nekega izdelka). Pri 300 ocenah sta to 2 tedna polnega delavnika (75 ur - 2 x 37,5, saj odmor za malico nam še vedno vsak dan pripada), brez sprotnega vodenja pouka, odgovarjanja na ostalo pošto otrok in staršev. Bolj ali manj neuspeli poskusi priti v stik z neodzivnimi učenci. Pa to je šele prvi krog. Učenec mora imeti možnost popravljanja ocene. Tudi za popravljen izdelek mora učenec dobiti povratno informacijo. Tu ni še nobenega govora o popravljanju ocen iz prvega ocenjevalnega obdobja. Strinjam se, da je šola tudi vzgojna in ne samo izobraževalna ustanova. Ne me narobe razumeti, ne jamram. Poskušam samo razumeti kolege, kot poskušam razumeti otroke v razredu. Vsak ima svoje težave, če jih je izpostavil, ima stisko. Zdaj pa k nekaterim konkretnim rešitvam:
- Jaz ocenjujem že velik del aprila (samo snov, ki je bila predelana in utrjena do 13. 3.) preko videokonferenc. Tako bom imel do konca meseca pridobljenih med 60-70 ocen (odvisno od tega, ali se vsi udeležijo ocenjevanja do konca tedna, nekateri se mogoče za to še odločijo). Prisotni so vsaj trije učenci. Ali so vsi trije ocenjeni ali je kdo samo za pričo, je odvisno od situacije. V naprej imam pripravljene sklope vprašanj, učenci izberejo sklop. Tako vsaj delno zagotovim, da nisem pripravil določenih vprašanj za konkretnega učenca. Do sedaj je potekalo brez zapletov. Kar nekaj učiteljev na naši šoli se je za to odločilo. V aprilu je bilo ocenjevanje samo na prostovoljni osnovi, ker je bilo zapisano, da naj se ne bi ocenjevalo (ne pa, da se ne sme). Konec koncev, zakaj bi v maju bolje znali kot v aprilu, če gre za utrjeno snov? Mi smo sklepe o ocenjevanju sprejeli na strokovnih aktivih, podpira nas tudi ravnatelj, saj smo šli s tem "ukrepom" nasproti tudi učencem. Nekoliko so si lahko razporedili ocenjevanja preko dveh mesecev.
- Pri novi snovi mi bodo za opravljen razred morali sproti pošiljati rešene naloge, ki jih dam po vsaki uri. Pouk izvajam na dva načina - videokonference ali posneta predavanja (10-15 min) in nekaj nalog za ponovitev. Novo snov bom ocenjeval prihodnje leto, v test pa imam namen dati samo naloge, ki jim jih že zdaj dajem za delo na daljavo. Še vedno bodo ostala na voljo posneta predavanja, ki bodo pomoč pri utrjevanju snovi.
- Učenci, ki bi želeli izboljšati oceno, bodo lahko naredili dodatno nalogo (teh verjetno ne bo tako zelo veliko, saj so pri večini ocene bolj ali manj konstantne).
- V 9. razredu bo to primerjava dveh regij (naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti, seveda po v naprej pripravljenih navodilih).
- V 8. in 7. razredu predstavitev neke države / mesta / regije.
- 6. razred - ideja še ni izdelana
- Pri izdelkih bodo imeli različne možnosti: plakat ali PowerPoint predstavitev (zraven še besedilo, ki bi ga predstavili), lahko posnamejo video na določeno temo (to se je v 9. razredu izkazalo super - posneli so svojo razlago podnebja v alpskih pokrajinah, nekateri so se res potrudili), napišejo samo besedilo. Videoposnetek, ki ga pošljejo, se mi zdi ena od super idej, saj morajo vložiti svoje delo. Ideje imajo fenomenalne. Ni treba, da so tudi sami na posnetku. Nekateri so naredili stop motion. Za različne možnosti sem se odločil, ker je vsem lažje. Oni izberejo način, ki jim je bližji, meni pa razbijejo monotonost.
Za konec bi samo še dodal, da je prav, da si med seboj pomagamo, delimo ideje in razumemo stiske drugih. Hkrati pa upamo, da pridemo kmalu v šole in takrat bodo nekatere stvari lažje.
Lepo bodite!
Rok
Vprašanje za naše svetovalce:
Ali učitelji smemo ocenjevati vsebinske cilje (čas učenja na daljavo) iz letošnjega 7. razreda po septemberskem preverjanju v 8. razredu?
Mari Karnet
Spoštovani
Kolegica je zastavila zelo konkretno vprašanje. Na tem mestu lahko zapišem samo svoje mnenje, saj nisem neposredno poklican za tovrstna vprašanja. Vprašanje namreč zadeva Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (kolegica verjetno misli ocenjevanje in ne preverjanje v 8. razredu), zlasti 2. in 3. člen, katerega "skrbnik" je MIZŠ. A neodgovoriti na to vprašanje je prav tako nehvaležno, kot odgovoriti. V prvem primeru bi bilo videti, da svetovalci oz. svetovalca nimamo/nimava mnenja, v drugem pa lahko tudi zgrešimo interpretacijo pravilnika, za katerega, kot sem že napisal, nismo pooblaščeni. Zato vzemite zapis kot možni pogled.
Kot sem že zapisal, 2., 3. in tudi 4. člen Pravilnika pišejo o vezavi ciljev in standardov na posamezne razrede. Torej se v vsakem razredu ocenjuje "snov" tistega razreda. To je drugače, kot je npr. v prvem triletju OŠ. Po drugi strani pa vsi vemo, da so v UN zapisani tudi splošni cilji in tudi neke vrste splošni cilji pri vsakem razredu. Med temi so npr. za 7. razred naslednji: učenec uporablja osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretnem primeru; pridobljeno znanje medpredmetno poglablja in nadgrajuje z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije; usposablja se za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.
Vidimo, da gre za procesne cilje, pa tudi ekskurzija v izbrano Slovensko pokrajino je na videz izven vsebinskega okvirja 7. razreda. Naj ob tem še dodam, da verjetno pri vseh predmetih velja, da se v predhodnem ali predhodnih razredih naučenega ne more in ne sme pozabiti, saj potem ni možna nadgradnja znanja. Nekako v smislu, kot bi trdili, da bi morali znati poštevanko samo v 3. razredu, potem pa ne več. Res pa je, da se poštevanko v naslednjih razredih kot tako več ne ocenjuje, ampak se vidi njena uporaba pri drugih nalogah. Enako je pri geografiji. Znanje predhodnih razredov se v naslednjih razredih več ne ocenjuje, ampak uporablja na novih primerih. Osnove kartografije ali podnebne značilnosti iz 6. razreda učenci uporabljajo v vseh nadaljnjih razredih, se pa same po sebi ne ocenjujejo, ampak se ocenjujejo v kolikor so povezane s cilji v teh razredih. Še toliko bolj je zabrisana meja pri procesnih znanjih. Zapisal sem (splošni) cilj zbiranja (in predstavljanja) geografskih informacij v 7. razredu. Gre za cilj, ki je splošen, in ga je mogoče poučevati in ocenjevati v vseh razredih.
Zapisano na videz nima zveze z vprašanjem kolegice, a je bistveno. Namreč, na ravni splošnih in procesnih ciljev in ob nalogah, ki vendarle sodijo "vsebinsko" v konkretni razred, lahko ocenjujete tudi kaj, kar bi lahko nepoučeni dokazoval, da to pa ni "snov" tega in tega razreda. Če boste v 9. razredu ocenjevali gospodarski položaj Nemčije, se bojim, da ne bo šlo; če pa boste ocenjevali, ali učenci znajo razložiti gospodarske povezave Slovenije z Nemčijo, pa verjetno ne bo problema ( cilj: učenec ovrednoti pomen trgovine za gospodarski razvoj Slovenije in njeno povezovanje v okviru EU). V obeh primerih pa mora učenec tudi vedeti, kje je Nemčija, kako pomembna je kot gospodarska velesila in še kaj).
Iz dosedanjih okrožnic MIZŠ nisem zasledil, da bi bilo kje omenjeno prenašanje snovi v naslednji razred. Po mojem mnenju to ne pomeni, da bomo pozabili na to, kar so se učenci naučili pri delu na daljavo, bodo pa razlike med šolami in med učenci znotraj šol. Gotovo pa je že v osnovi didaktike načelo, ki pravi, da je treba pred usvajanjem novega znanja preveriti predznanje. Če boste torej videli, da manjka nekaj, kar naj bi učenci usvojili v času poučevanja na daljavo, boste potem to takrat ponovili oz. utrdili. Razen, če ne bo v prihodnje še kakšna okrožnica MIZŠ, da se del "snovi" lahko prenese v naslednji razred s tem in tem namenom, kar pa ne morem soditi.
Če povzamem: Ne morem misliti v imenu drugih oz. zakonodajalca, lahko samo svetujem, da sam razumem Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju..., da se ocenjevanje veže na cilje in standarde določenega razreda, kjer pa lahko z vidika splošnih ciljev (zapisanih kar na treh mestih v UN) in procesnega znanja strokovno utemeljite kakšne naloge, ki na videz ne sodijo v določen razred. Vzemite si toliko strokovne avtonomije, kot menite, da je prav in da lahko vaše ravnanje utemeljite tudi pred starši, ravnateljem ali inšpekcijo.
lepo vas pozdravljam
Anton Polšak
Havla za izdaten odgovor.
Tudi sama razumem pravilnik ocenjevanja na tak način.
Vendar se mi je porodil dvom ob zapisu kolega, ki je razmišljal (tako sem razumela zapis),
da bo ocenjevanje Azije ali Amerike prenesel v naslednji razred.
Lepo pozdravljeni,
Mari Karnet
From: Anton Polšak (via SSIO) <noreply@skupnost.sio.si>
Sent: Wednesday, April 22, 2020 9:42 AM
To: MARI KARNET <mari.karnet@guest.arnes.si>
Subject: ŠS-GEO-OŠ: Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
ŠS-GEO-OŠ » Forumi » Poučevanje na daljavo (marec 2020) » Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo od Anton Polšak - sreda, 22. april 2020, 08:51 | |
| Spoštovani Kolegica je zastavila zelo konkretno vprašanje. Na tem mestu lahko zapišem samo svoje mnenje, saj nisem neposredno poklican za tovrstna vprašanja. Vprašanje namreč zadeva Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (kolegica verjetno misli ocenjevanje in ne preverjanje v 8. razredu), zlasti 2. in 3. člen, katerega "skrbnik" je MIZŠ. A neodgovoriti na to vprašanje je prav tako nehvaležno, kot odgovoriti. V prvem primeru bi bilo videti, da svetovalci oz. svetovalca nimamo/nimava mnenja, v drugem pa lahko tudi zgrešimo interpretacijo pravilnika, za katerega, kot sem že napisal, nismo pooblaščeni. Zato vzemite zapis kot možni pogled. Kot sem že zapisal, 2., 3. in tudi 4. člen Pravilnika pišejo o vezavi ciljev in standardov na posamezne razrede. Torej se v vsakem razredu ocenjuje "snov" tistega razreda. To je drugače, kot je npr. v prvem triletju OŠ. Po drugi strani pa vsi vemo, da so v UN zapisani tudi splošni cilji in tudi neke vrste splošni cilji pri vsakem razredu. Med temi so npr. za 7. razred naslednji: učenec uporablja osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretnem primeru; pridobljeno znanje medpredmetno poglablja in nadgrajuje z interdisciplinarno ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije; usposablja se za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni. Vidimo, da gre za procesne cilje, pa tudi ekskurzija v izbrano Slovensko pokrajino je na videz izven vsebinskega okvirja 7. razreda. Naj ob tem še dodam, da verjetno pri vseh predmetih velja, da se v predhodnem ali predhodnih razredih naučenega ne more in ne sme pozabiti, saj potem ni možna nadgradnja znanja. Nekako v smislu, kot bi trdili, da bi morali znati poštevanko samo v 3. razredu, potem pa ne več. Res pa je, da se poštevanko v naslednjih razredih kot tako več ne ocenjuje, ampak se vidi njena uporaba pri drugih nalogah. Enako je pri geografiji. Znanje predhodnih razredov se v naslednjih razredih več ne ocenjuje, ampak uporablja na novih primerih. Osnove kartografije ali podnebne značilnosti iz 6. razreda učenci uporabljajo v vseh nadaljnjih razredih, se pa same po sebi ne ocenjujejo, ampak se ocenjujejo v kolikor so povezane s cilji v teh razredih. Še toliko bolj je zabrisana meja pri procesnih znanjih. Zapisal sem (splošni) cilj zbiranja (in predstavljanja) geografskih informacij v 7. razredu. Gre za cilj, ki je splošen, in ga je mogoče poučevati in ocenjevati v vseh razredih. Zapisano na videz nima zveze z vprašanjem kolegice, a je bistveno. Namreč, na ravni splošnih in procesnih ciljev in ob nalogah, ki vendarle sodijo "vsebinsko" v konkretni razred, lahko ocenjujete tudi kaj, kar bi lahko nepoučeni dokazoval, da to pa ni "snov" tega in tega razreda. Če boste v 9. razredu ocenjevali gospodarski položaj Nemčije, se bojim, da ne bo šlo; če pa boste ocenjevali, ali učenci znajo razložiti gospodarske povezave Slovenije z Nemčijo, pa verjetno ne bo problema ( cilj: učenec ovrednoti pomen trgovine za gospodarski razvoj Slovenije in njeno povezovanje v okviru EU). V obeh primerih pa mora učenec tudi vedeti, kje je Nemčija, kako pomembna je kot gospodarska velesila in še kaj). Iz dosedanjih okrožnic MIZŠ nisem zasledil, da bi bilo kje omenjeno prenašanje snovi v naslednji razred. Po mojem mnenju to ne pomeni, da bomo pozabili na to, kar so se učenci naučili pri delu na daljavo, bodo pa razlike med šolami in med učenci znotraj šol. Gotovo pa je že v osnovi didaktike načelo, ki pravi, da je treba pred usvajanjem novega znanja preveriti predznanje. Če boste torej videli, da manjka nekaj, kar naj bi učenci usvojili v času poučevanja na daljavo, boste potem to takrat ponovili oz. utrdili. Razen, če ne bo v prihodnje še kakšna okrožnica MIZŠ, da se del "snovi" lahko prenese v naslednji razred s tem in tem namenom, kar pa ne morem soditi. Če povzamem: Ne morem misliti v imenu drugih oz. zakonodajalca, lahko samo svetujem, da sam razumem Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju..., da se ocenjevanje veže na cilje in standarde določenega razreda, kjer pa lahko z vidika splošnih ciljev (zapisanih kar na treh mestih v UN) in procesnega znanja strokovno utemeljite kakšne naloge, ki na videz ne sodijo v določen razred. Vzemite si toliko strokovne avtonomije, kot menite, da je prav in da lahko vaše ravnanje utemeljite tudi pred starši, ravnateljem ali inšpekcijo. lepo vas pozdravljam Anton Polšak
|
Odgovorite lahko prek e-pošte.
Reading this in an email? Download the mobile app and receive notifications on your mobile device.
Pozdravljeni, sama sem že veliko razmišljala, pa ne vidim rešitve. Edino
objektivno ocenjevanje na daljavo je po mojem mnenju ustno,
ker pa učim cca. 330 učencev, je zadeva neizvedljiva. Morda bo kdo mislil,
da se motim... Vas prosim za rešitev. Se veselim konkretnih idej.
Lep pozdrav vsem.
V V sob., 18. apr. 2020 ob 13:21 je oseba Petra Potočnik (via SSIO) <
objektivno ocenjevanje na daljavo je po mojem mnenju ustno,
ker pa učim cca. 330 učencev, je zadeva neizvedljiva. Morda bo kdo mislil,
da se motim... Vas prosim za rešitev. Se veselim konkretnih idej.
Lep pozdrav vsem.
V V sob., 18. apr. 2020 ob 13:21 je oseba Petra Potočnik (via SSIO) <
Moje obveznosti za mesec maj:
9. razred 2x 26=52
8. razred 3 x 26 =78
7. razred 3 x 40 = 120
6. razred 1x 40 =40
Skupaj 290 ocen.
Maja je 20 delovnih dni. To pomeni 15 ustnih ocen na dan.
Aprila nismo smeli ocenjevat.
Plus nekaj negativnih ob prvi konferenci.
Plus možnost popravljanja ocene iz maja.
Lp Simon Gerbec
On Sat, 18 Apr 2020 at 18:02, Tina Seibert (via SSIO) <
9. razred 2x 26=52
8. razred 3 x 26 =78
7. razred 3 x 40 = 120
6. razred 1x 40 =40
Skupaj 290 ocen.
Maja je 20 delovnih dni. To pomeni 15 ustnih ocen na dan.
Aprila nismo smeli ocenjevat.
Plus nekaj negativnih ob prvi konferenci.
Plus možnost popravljanja ocene iz maja.
Lp Simon Gerbec
On Sat, 18 Apr 2020 at 18:02, Tina Seibert (via SSIO) <
Spoštovana kolegica Tina.
Tudi ustno ocenjevanje na daljavo ni popolnoma objektivno (dijaki so
svetlobna leta pred nami, tudi pri goljufanju), uporabljajo razno razne
pripomočke, imajo šepetalce.....
Tudi jaz bom nekatere vprašal, ki še sploh niso bili vprašani v tem
šolskem letu ali imajo kako negativno oceno preko Zoom okolja, sicer pa
so dobili dijaki prvih treh letnikov možnost izdelave referatov,
seminarskih nalog, kvizov, pisanja esejev, možnost izdelave terenskih
nalog in podobno.
Tukaj smo učitelji lahko zelo inovativni in kreativni in lahko razpišemo
veliko možnih tem, ki so zelo aktualne ali pa se navezujejo tudi na učni
načrt.
Sicer pa si zelo želim, da pridemo v šolo in jih lahko v šoli vprašam.
Lep pozdrav vsem,
mag. Dušan Rojko
Tudi ustno ocenjevanje na daljavo ni popolnoma objektivno (dijaki so
svetlobna leta pred nami, tudi pri goljufanju), uporabljajo razno razne
pripomočke, imajo šepetalce.....
Tudi jaz bom nekatere vprašal, ki še sploh niso bili vprašani v tem
šolskem letu ali imajo kako negativno oceno preko Zoom okolja, sicer pa
so dobili dijaki prvih treh letnikov možnost izdelave referatov,
seminarskih nalog, kvizov, pisanja esejev, možnost izdelave terenskih
nalog in podobno.
Tukaj smo učitelji lahko zelo inovativni in kreativni in lahko razpišemo
veliko možnih tem, ki so zelo aktualne ali pa se navezujejo tudi na učni
načrt.
Sicer pa si zelo želim, da pridemo v šolo in jih lahko v šoli vprašam.
Lep pozdrav vsem,
mag. Dušan Rojko
blocked.gif
Pozdravljeni.
Pa saj imate verjetno že skoraj vsi dovolj ocen za letos??? Jaz ne vidim
težave. Saj je ministrica napisala, koliko ocen mora biti. Če jih nimate,
jih lahko dobite ustno preko zooma npr.
Jaz jim bom pripravila preverjanje naslednji teden, potem jih bom pa ustno
vprašala. Ne vseh v enem dnevu, ampak bo šlo.
Mi smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša.
Samo brez neke panike. Še pred kratkim je vihrala vojna na Balkanu....in so
otroci ostali brez šolanja. Dejansko nam ni nič hudega, samo malo smo se
morali pač prilagoditi. Pa saj imamo 8 ur vsak dan, ki naj bi jih namenili
šoli oz. našemu delu.
Sicer pa ocene niso samo pisne in ustne. Lahko jih pridobite tudi na druge
načine in so enakovredne.
LP
Asja
Permalink <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601#p521179>Pokaži
nadrejeno <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601#p521176>
Uredi <https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?edit=521179>Izbriši
<https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?delete=521179>Odgovori
<https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?reply=521179#mformforum>Izvozi
v portfelj <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601>
V V sob., 18. apr. 2020 ob 23:22 je oseba DUŠAN ROJKO (via SSIO) <
Pa saj imate verjetno že skoraj vsi dovolj ocen za letos??? Jaz ne vidim
težave. Saj je ministrica napisala, koliko ocen mora biti. Če jih nimate,
jih lahko dobite ustno preko zooma npr.
Jaz jim bom pripravila preverjanje naslednji teden, potem jih bom pa ustno
vprašala. Ne vseh v enem dnevu, ampak bo šlo.
Mi smo morali obvestiti ravnateljico, kdo se ne oglaša.
Samo brez neke panike. Še pred kratkim je vihrala vojna na Balkanu....in so
otroci ostali brez šolanja. Dejansko nam ni nič hudega, samo malo smo se
morali pač prilagoditi. Pa saj imamo 8 ur vsak dan, ki naj bi jih namenili
šoli oz. našemu delu.
Sicer pa ocene niso samo pisne in ustne. Lahko jih pridobite tudi na druge
načine in so enakovredne.
LP
Asja
Permalink <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601#p521179>Pokaži
nadrejeno <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601#p521176>
Uredi <https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?edit=521179>Izbriši
<https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?delete=521179>Odgovori
<https://skupnost.sio.si/mod/forum/post.php?reply=521179#mformforum>Izvozi
v portfelj <https://skupnost.sio.si/mod/forum/discuss.php?d=119601>
V V sob., 18. apr. 2020 ob 23:22 je oseba DUŠAN ROJKO (via SSIO) <
Tudi meni se zdi ustno spraševanje najbolj pravično. Imel sem video konferenco z večjo skupino učencev in se je dalo dobro delati. Večji problem je s tistimi učenci, ki se ne javijo. Upam, da bomo šli v šolo še pred koncem šolskega leta, takrat bodo na vrsti manjkajoči učenci.
Lep pozdrav Bojan Šprogar
Spoštovani
Glede na petkovo (17. aprila 2020) okrožnico MIZŠ, se zdi, da gre geografom (1, 1.5 ali 2 uri pouka) v prid kar nekaj stvari (če je dovolj ocen, jih ni (oz. je ni) treba pridobiti na novo, ocenijo se lahko različni izdelki, načini so različni, katera merila boste izbrali, je vaša presoja oz. avtonomija ipd. Po drugi strani pa so realni problemi, na nekaj od njih opozarja tudi kolegica Metka, ki so odvisni od šole do šole in katere ne more rešiti učitelj sam. Zato skušajte najti takšne oblike, za katere veste, da niso problematične, kajti res je, kar je zapisal kolega Igor, na koncu boste odgovorni vi sami. Kaj storiti, če nimate stika z učenci (in/ali starši), je drugo vprašanje. Predlagal bi, pozanimajte se, kaj je bilo storjenega na ravni šole in kako to rešujejo vaši kolegi na šoli. Dobro bi tudi bilo, da bi vsaj del opreme, ki jo je šolsko ministrstvo razdelilo šolam za pouk na daljavo, že uspešno delovalo, saj naj bi s tem reši kar velik del problema, kar se tiče tehnike. Kot se zdi, je največji problem (pre)veliko število učencev, ki jih poučujete. In tu bi res kazalo premisliti, ali je smiselno oz. možno pridobivanje ocene na ustni način, in če ni, potem najti način za oceno neke aktivnosti, izdelka... In verjamem, da boste znali takšno stvar tudi oceniti, pa magari ne po vseh v običajnih razmerah upoštevanih merilih pravičnosti in objektivnosti (100-odstotno pravičen in objektiven šolski sistem ocenjevanja pa tako ali tako nikoli ni bil). In upam, da bomo v forumu našli še kakšno rešitev za probleme, ki so bili zapisani.
lepo vas pozdravljam
Anton Polšak
Glede na petkovo (17. aprila 2020) okrožnico MIZŠ, se zdi, da gre geografom (1, 1.5 ali 2 uri pouka) v prid kar nekaj stvari (če je dovolj ocen, jih ni (oz. je ni) treba pridobiti na novo, ocenijo se lahko različni izdelki, načini so različni, katera merila boste izbrali, je vaša presoja oz. avtonomija ipd. Po drugi strani pa so realni problemi, na nekaj od njih opozarja tudi kolegica Metka, ki so odvisni od šole do šole in katere ne more rešiti učitelj sam. Zato skušajte najti takšne oblike, za katere veste, da niso problematične, kajti res je, kar je zapisal kolega Igor, na koncu boste odgovorni vi sami. Kaj storiti, če nimate stika z učenci (in/ali starši), je drugo vprašanje. Predlagal bi, pozanimajte se, kaj je bilo storjenega na ravni šole in kako to rešujejo vaši kolegi na šoli. Dobro bi tudi bilo, da bi vsaj del opreme, ki jo je šolsko ministrstvo razdelilo šolam za pouk na daljavo, že uspešno delovalo, saj naj bi s tem reši kar velik del problema, kar se tiče tehnike. Kot se zdi, je največji problem (pre)veliko število učencev, ki jih poučujete. In tu bi res kazalo premisliti, ali je smiselno oz. možno pridobivanje ocene na ustni način, in če ni, potem najti način za oceno neke aktivnosti, izdelka... In verjamem, da boste znali takšno stvar tudi oceniti, pa magari ne po vseh v običajnih razmerah upoštevanih merilih pravičnosti in objektivnosti (100-odstotno pravičen in objektiven šolski sistem ocenjevanja pa tako ali tako nikoli ni bil). In upam, da bomo v forumu našli še kakšno rešitev za probleme, ki so bili zapisani.
lepo vas pozdravljam
Anton Polšak
Pozdravljeni.
Kot prvo se je potrebno znotraj razrednega učiteljskega zbora dogovoriti glede ocenjevanj - terminov in načinov ocenjevanja. Da ne bodo učenci pri vseh predmetih delali seminarskih idp.
Tudi sama trenutno še ne vem točno, kako bi ocenjevala, imam pa nekaj idej:
- 6. r: kviz v spletni učilnici (začetek na točno določen dan ob določeni uri in omejitev časa).
- 7. r: najbolj se nagibam k opisu države po vnaprej določenih kriterijih - učenci izdelajo pisni izdelek (plakat, miselni vzorec) - torej na list papirja (mi slikajo in pošljejo)
- 8. r: podobno kot 7. r
- 9. r: Pisni sestavek - opis Slovenije in nato opis pokrajine ali dveh po lastni izbiri (spet vnaprej točno določen kriterij) - prej bi vadili ustno, potem pa na dan ocenjevanja izvejo, kaj morajo delati in imajo spet omejen čas - recimo 45 min, da to naredijo, slikajo in pošljejo - ponovno pišejo na roke, ne na računalnik.
Lep pozdrav,
Ksenija
Kot prvo se je potrebno znotraj razrednega učiteljskega zbora dogovoriti glede ocenjevanj - terminov in načinov ocenjevanja. Da ne bodo učenci pri vseh predmetih delali seminarskih idp.
Tudi sama trenutno še ne vem točno, kako bi ocenjevala, imam pa nekaj idej:
- 6. r: kviz v spletni učilnici (začetek na točno določen dan ob določeni uri in omejitev časa).
- 7. r: najbolj se nagibam k opisu države po vnaprej določenih kriterijih - učenci izdelajo pisni izdelek (plakat, miselni vzorec) - torej na list papirja (mi slikajo in pošljejo)
- 8. r: podobno kot 7. r
- 9. r: Pisni sestavek - opis Slovenije in nato opis pokrajine ali dveh po lastni izbiri (spet vnaprej točno določen kriterij) - prej bi vadili ustno, potem pa na dan ocenjevanja izvejo, kaj morajo delati in imajo spet omejen čas - recimo 45 min, da to naredijo, slikajo in pošljejo - ponovno pišejo na roke, ne na računalnik.
Lep pozdrav,
Ksenija
Hvala KsenijI za konkretne predloge, Igorju za komentarje o objektivnosti ocenjevanja in Dušanu Rojku za lepe misli.
Če ima še kdo kakšne predloge, pa naj jih da na plano :).
LP
Asja S.
Naj še malo zapletem.
Standarde znanja (tisto, kar se ocenjuje), ima učni načrt splošno napisano na straneh 22-26. Standardi so po triletjih. Zato se lahko ocenjevanje Azije - sploh če gre za primerjanje dejavnikov po celinah (klimogrami, gorovja, oblika in lega celin, orientiranje na zemljevidu, branje grafov...) prenese v 8. razred.
Minimalni standardi na straneh 26 - 28 so napisani po letnikih. So bolj konkretni in naštevajo celine.
Po domače rečeno: ni skladno z učnim načrtom, če nekoga za zadostno 2 ocenjujemo v 8. razredu o poznavanju Himalaje in monsunskega podnebja. Lahko pa, glede na zadnji minimalni standard: naredi plakat ali (elektronske) prosojnice z geografskim opisom izbrane države.
P.S. Država je lahko tudi (Ki)Tajska. Če jo sam izbere.
In še nekaj.
Izziv za učitelje je preskusiti in v skladu s pedagoškimi načeli narediti ocenjevanje, ki bo skladno s kriznimi okoliščinami in prilagojenim poukom. Vsak neobičajen ocenjevalni pristop, pa naj bo po vaše še tako dober in od ravnatelja potrjen, zapisniško verificirajte na strokovnem aktivu, ki je šolski strokovni organ. Če se bo slučajno kdo pritožil na oceno, bodo morali mnenje podati šolski strokovni organi. Po 60. členu ZOFVI so to:
učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi. Vaše kritje so lahko samo zapisi na teh štirih organih. Nobeno dobronamerno priporočilo ali želja kogar koli drugega znotraj ali izven šole se ne bo upoštevala.
Drage kolegice in kolegi,
hvala za vse nasvete, ideje, poglede in rešitve, predvsem hvala kolegoma Roku Godcu in Igorju Lipovšku, ki v tej debati najbolj razumeta stisko nekaterih učiteljev med nami in hvala svetovalcu Antonu Polšaku. Ocenjevati bo pač treba. Predvsem bom pa sebi olajšala delo.
Lep pozdrav,
Metka
hvala za vse nasvete, ideje, poglede in rešitve, predvsem hvala kolegoma Roku Godcu in Igorju Lipovšku, ki v tej debati najbolj razumeta stisko nekaterih učiteljev med nami in hvala svetovalcu Antonu Polšaku. Ocenjevati bo pač treba. Predvsem bom pa sebi olajšala delo.
Lep pozdrav,
Metka
In reply to Metka Starešinič
Odg: Pridobivanje ocen za čas poučevanja na daljavo
by Igor Lipovšek st. -
Hvala, Metka. Ni nasvet, zgolj razmislek.
Končno (sumativno) oceno bomo morali zapisati v spričevalo. Če je ocen v redovalnici premalo, bo treba še kakšno dobiti. Če jih je dovolj, ni treba ocenjevati.
Vsak od nas se bo moral sam odločiti. Sam bom stremel za tem, da:
a) si ne naredim medvedje usluge za prihodnje leto s tem, da ne ocenim tistega, kar sem v začetku dela na daljavo napovedal (nekateri učenci delajo več in bolje, kot v času pouka);
b) ne naredim povoda, da bi se kdor koli od učencev oz. staršev pritožil na zaključno oceno.
Spoštovani
Veliko je bilo zapisanega o problematiki ocenjevanja tako na splošni rvani kot na konkretnih primerih vas, ki poučujete. Tudi trenutna informacija, da se z 18. majem odpirajo šole, pa (še) ni znano za katere učence in kako, prav nič ne vpliva na to tematiko. Ocene bo treba namreč pridobiti tam, kjer jih ni zadosti po Sklepu o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v OŠ v šol. l. 2019/2020. Žal ste tu nekateri v nezavidljivem položaju, če morate pridobiti še veliko ocen. Iz zgornjih zapisov je videti, da je precej takih primerov, ste pa tudi navedli mnoge rešitve. Kako se lotiti ocenjevanja s formalnega vidika, je dobro povzel Igor, kako pa z vsebinskega, pa je stvar učnega načrta in standardov na str. od 22 do 28. Tu želim samo dodati, da je treba brati standarde kot celoto in se ne osredotočiti samo na eno področje (npr. standardi po triletjih, standardi po končani OŠ po področjih in minimalni standardi). Minimalni standardi so nekakšno spodnje merilo - za zadostno oceno, kar je lahko močno vezano na kakšne ugovore, ostali standardi pa so ohlapnejši in vam dajejo tudi nekaj manevrskega prostora, ko razmišljate, ali je dopustno ocenjevati to in ono v (naslednjem) razredu. O tem se že predhodno nekaj zapisal sam, prav tako pa tudi kolega Igor. Ker nima smisla pisati o tem in onem, kaj vse je zapisano v UN in vas bolj zanimajo praktične rešitve, ne bom nadaljeval, dodajam samo še to, da lahko ocenjujete še kaj, kar ni v standardih, a ste poučevali in dodali v kriterije ocenjevanja, saj so standardi nekakšni pričakovani dosežki učencev, ki jih pač bolj ali manj dosegajo (nekateri pa lahko tudi presegajo).
lep pozdrav
Tone
Veliko je bilo zapisanega o problematiki ocenjevanja tako na splošni rvani kot na konkretnih primerih vas, ki poučujete. Tudi trenutna informacija, da se z 18. majem odpirajo šole, pa (še) ni znano za katere učence in kako, prav nič ne vpliva na to tematiko. Ocene bo treba namreč pridobiti tam, kjer jih ni zadosti po Sklepu o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v OŠ v šol. l. 2019/2020. Žal ste tu nekateri v nezavidljivem položaju, če morate pridobiti še veliko ocen. Iz zgornjih zapisov je videti, da je precej takih primerov, ste pa tudi navedli mnoge rešitve. Kako se lotiti ocenjevanja s formalnega vidika, je dobro povzel Igor, kako pa z vsebinskega, pa je stvar učnega načrta in standardov na str. od 22 do 28. Tu želim samo dodati, da je treba brati standarde kot celoto in se ne osredotočiti samo na eno področje (npr. standardi po triletjih, standardi po končani OŠ po področjih in minimalni standardi). Minimalni standardi so nekakšno spodnje merilo - za zadostno oceno, kar je lahko močno vezano na kakšne ugovore, ostali standardi pa so ohlapnejši in vam dajejo tudi nekaj manevrskega prostora, ko razmišljate, ali je dopustno ocenjevati to in ono v (naslednjem) razredu. O tem se že predhodno nekaj zapisal sam, prav tako pa tudi kolega Igor. Ker nima smisla pisati o tem in onem, kaj vse je zapisano v UN in vas bolj zanimajo praktične rešitve, ne bom nadaljeval, dodajam samo še to, da lahko ocenjujete še kaj, kar ni v standardih, a ste poučevali in dodali v kriterije ocenjevanja, saj so standardi nekakšni pričakovani dosežki učencev, ki jih pač bolj ali manj dosegajo (nekateri pa lahko tudi presegajo).
lep pozdrav
Tone
Jaz bom v 8. razredu oceno pridobil tako, da bom učencem dal nalogo. Prilagam jo v priponki.
Učenci bodo imeli jasna navodila (če ne, je tu še vedno forum po katerem komuniciramo) in kriterije ocenjevanja, ki so jim dani v naprej.
Učenci naj bi izkazali doseganje naslednjih temeljnih znanj po UN:
- razume geografske procese na lokalni, regionalni in planetarni ravni
- razloži in utemelji podlage za svoja opazovanja in vrednotenje pokrajinskih značilnosti na lokalni, regionalni in planetarni ravni;
- celostno razloži povezave med naravnimi in družbenimi procesi;
- zbere in izbere geografske veščine in vire, s katerimi dokaže odgovore na geografska vprašanja.
Na žalost je težko uporabiti minimalne standarde znanja (o tem bi bilo smiselno razmisliti pri novem UN) in zato težje postavim kriterij za zadostno oceno.