Poučevanje z umetno inteligenco

1.4. Vrste analitike

Opisna analitika
Deskriptivna analitika preučuje podatke, da bi odgovorila na vprašanje "Kaj se je zgodilo?". Odgovore lahko poda v obliki "preprostih povzetkov o vzorcu in o opažanjih, ki so bila opravljena. Takšni povzetki so lahko kvantitativni ali vizualni, tj. preprosti in razumljivi grafi "⁴. Temelji na tradicionalnih orodjih brez umetne inteligence.

Diagnostična analitika
Diagnostična analitika odgovarja na vprašanje "Zakaj se je to zgodilo?".  Vodi k prepoznavanju vrste in vzroka pojava, da bi določili blažilne ukrepe in rešitve. Nekatere metode, ki se uporabljajo za diagnostično analitiko so na primer  statistične metode, kot so odkrivanje podatkov, podatkovno rudarjenje in korelacije. Te metode lahko vključujejo umetno inteligenco.

Napovedna analitika
Prediktivna analitika preučuje podatke ali dogodke, da bi odgovorila na vprašanje "Kaj se bo zgodilo?" ali natančneje: "Kaj se bo verjetno zgodilo?". "Prediktivna analitika je usmerjena v prihodnost in uporablja pretekle dogodke za predvidevanje prihodnosti. Statistične tehnike napovedne analitike vključujejo modeliranje podatkov, strojno učenje, umetno inteligenco, algoritme globokega učenja in podatkovno rudarjenje. "⁵

Predpisovalna analitika
Preskriptivna analitika odgovarja na vprašanje "Kaj bi bilo treba storiti?" ali "Kako lahko to uresničimo?".
"Preskriptivna analitika ne predvideva le, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo zgodilo, temveč tudi, zakaj se bo to zgodilo. Poleg tega preskriptivna analitika predlaga možnosti odločanja o tem, kako izkoristiti prihodnjo priložnost ali zmanjšati prihodnje tveganje, in prikaže posledice vsake možnosti odločanja."⁶

^{_________________________________}

4. Iz Wikipedije "Descriptive statistics" (consulted 10/16/2022). ↩
5. Iz Wikipedije "Predictive Analytics" (consulted 10/16/2022). ↩
6. Iz Wikipedije "Prescriptive Analytics" (consulted 10/16/2022). ↩