Section outline

  • EKSKURZIJA PO KOROŠKI (Nekdaj pomembne gospodarske dejavnosti, danes turistični produkt)

    Naša pot se je začela izpred Gimnazije Ravne na Koroškem (letni bazen). Z avtobusom smo se odpravili do Rudnika Mežica, kjer smo imeli voden ogled. Z rudniškim vlakcem smo se odpeljali v rudnik, kjer smo si ogledali rove. Po ogledu smo se odpravili do Povhovega mlina, kjer smo se pod vodstvom mlinarja in mlinarice sprehodili skozi čas mlinarstva v Šentanelski reki. Po končanem ogledu smo se malo okrepčali z malico iz nahrbtnika. Pot smo nadaljevali proti Podklancu, kjer se nahaja turistična kmetija Klančnik. Gospodar nas je prijazno sprejel in peljal s turističnim vlakcem do obore, kjer imajo divjad. Ogledali smo si lovsko kočo in se vrnili na kmetijo, kjer smo imeli predstavitev kmetije in njihove dejavnosti ter okusili domače dobrote. Pot smo nadaljevali do Gortine, kjer smo se vkrcali na splav in se odpeljali po Dravi. Na splavu smo izvedeli veliko o splavarstvu na Dravi ter se okrepčali s splavarsko malico. Po končani vožnji smo se vrnili na Ravne.

    Ekskurzijo smo začeli ob 8. 30 in končali ob 18. 30.

    Avtor: Petra Podstenšek

  • Med Peco in Uršljo goro so že od nekdaj  poznana nahajališča rude, ki so jih odkrili že Rimljani. Prvi pisani viri o  izkoriščanju svinčeve rude so iz leta 1665. To leto beležimo kot začetek rudarjenja v teh krajih.
    Rudnik Mežica se je začel močno razvijati v začetku dvajsetega stoletja. V več kot treh stoletjih rudarjenja so rudarji odkopali 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude za kar so morali odkopati preko 800km rovov. Leta 1994 je bil izdelan projekt zapiranja Rudnika svinca in cinka Mežica. Začelo se je zalivanje spodnjih delov rudnika, tako, da je danes del rudnika do kote +417m pod vodo. (Vir: http://www.podzemljepece.com/si/main/zgodovina)

    Opremeljeni v rudarsko opremo smo se s pravim rudarskim vlakom podali v rudnik. Po 15 min vožnje smo izstopili in se z izkušenim vodnikom peš odpravili po rovih, kjer smo spoznali zgodovino rudarjenja in na poti videli različne razstavljene eksponate, ki so prikazovali delo v rudniku. Po koncu poti, smo se z vlakom vrnili na izstopno mesto.

    Dejavnosti: priprava za vstop v podzemlje, vožnja z vlakcem, hoja in sledenje razlagi, aktivno sodelovanje v razgovoru z vodnikom

    Turistični rudnik in muzej

  • Povhov mlin je eden redkih ohranjenih objektov te vrste v občini Prevalje. Ob mlinu, ki stoji ob Šentanelski reki in ob poti od Štoparja v Zgornjo Jamnico, stojijo še stope in preužitkarska hiša, imenovana mumina hiša, po zadnji stanovalki babici Mariji Klančnik, ki je tu živela vse do leta 1968. Mlin je zidana stavba s šitlasto streho in tremi prostori v pritličju, kjer so mlin, mlinarjeva soba in delavnica. V zemljiškem katastru je prvič omenjen leta 1845, vse do leta 1950 pa je redno deloval. V njem so mleli za potrebe Povhove družine in za potrebe okoliških kmetov. Zadnjič so se mlinska kolesa vrtela 1976.
    Že v sedemdesetih letih 20. stoletja so ga ovrednotili kot izjemen kulturni spomenik. V zadnjih letih se je družina Navršnik odločila za temeljito prenovo, zato so poleg mlina obnovili tudi stope ter preužitkarsko hišo. Celoten mlinski kompleks je namenjen muzejsko turistični dejavnosti. (VIr: http://www.kpm.si/razstave/povhov-mlin/)

    Dejavnosti: ogled mlina, mlinarske sobe, spoznajo različna žita in njihovega izdelki, aktivno sodelujejo pri razlagi.

  • Turistična kmetija Klančnik, katere začetki kmetovanja segajo v 18. stoletje in kjer se, ob vzreji govedi in prašičev ukvarjajo tudi z gojitvijo divjadi, se nahaja v Podklancu pri Dravogradu, kraju, ki leži na sotočju treh dolin: Mežiške, Dravske in Mislinjske. (Vir: https://www.turisticnekmetije.si/kmetija/klancnik)


    Na kmetiji smo se najprej peljali s turističnim vlakcem skozi oboro gojene divjadi do biološke učilnice, kjer smo imeli predtavitev lova in živali.

    V 160 let stari velbani kleti smo imeli pokušino domačih dobrot, predstavitev njihove kmetije in dejavnosti na kmetiji.

    Kmetija Klančnik

  • Splavarstvo je bilo v 20. stoletju pomembna gospodarska panoga v Dravski dolini, ko so flosarji prevažali les po reki vse do mest na današnjem Madžarskem, v Srbiji in Romuniji. Duh preteklosti lahko doživite s pravimi replikami splavov. (Vir: http://www.koroska.si/si/aktivnosti/splavarjenje/343-Koroski-splavarji)

    Na zabaven način prikažejo in razložijo, kako so splavarili nekoč, ne pozabijo omeniti raznih razvad splavarjev. Prikaz splavarskega krsta ter splavarska malica.

    Dejavnosti: vožnja s splavom, prikaz splavarstva, splavarski krst