Section outline

  • Pot nas bo vodila iz Ljubljane (odhod ob 8.00 izpred šole), mimo Kamnika in čez prelaz Črnivec (902 m), kjer bo naš prvi postanek namenjen malici (9.30 - 10.00). Pot bomo nadaljevali proti Gornjem Gradu, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Mohorja in Fortunata ter Etnološko zbirko(10.30 - 12.00). Nato se bomo peljali po dolini reke Drete do Nazarij, kjer si bomo ogledali muzejsko zbirko v Muzeju gozdarstva in lesarstva (12.30 - 14.00). Po ogledu bo sledila malica (na klopcah pred muzejem, 14.00 - 14.30). Naš zadnji postanek tokratne ekskurzije bo v Mozirju, kjer si bomo ogledali razstavo cvetja v Mozirskem gaju (14.45 - 16.00). Po končanem sprehodu po Mozirskem gaju se bomo z avtobusom odpeljali mimo Letuša, Braslovč in se v Šentrupertu priključili na avtocesto. Predviden prihod v Ljubljano bo ob 18.00.

    Avtor ekskurzije: Danijela Jerina

  • Prelaz Črnivec (902 m) leži med gorskimi masivi Menine planine na vzhodu in Plešivca (1329 m) ter Kranjske rebri (1435 m) na zahodu. Čez Černivec pelje cesta, ki povezuje Kamnik z Gornjim Gradom. Čezenj je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko.

    Učenci naredijo nekaj fotografskih posnetkov in si ogledajo pokrajino ter poskušajo ugotoviti, kakšni so bili ukrepi človeka po neurju leta 2008. Ugotovitve si zapišejo v beležko.

  • Gornji Grad (436 m) je kraj v Zgornji Savinjski dolini. Leži v dolini reke Drete, desnega pritoka Savinje. Gornji Grad ima bogato zgodovino, saj je bil tu že leta 1140 ustanovljen benediktinski samostan, v 15. stoletju pa je postal letna rezidenca ljubljanske škofije. Baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata je najprostornejša cerkev v Sloveniji. V njej najdemo med drugim dragocene oltarne slike Kremser-Schmitda (18.stol.) in znameniti božji grob. V nekdanjem obrambnem stolpu, imenovanem "Štekl" so danes postavljene zanimive muzejske zbirke: etnološka zbirka, zbirka starih nabožnih podobic, molitvenikov in starih razglednic ter fotografij.

    Učenci si ogledajo notranjost katedrale sv. Mohorja in Fortunata.
    Učenci fotografirajo orodja in pripomočke v etnološki zbirki in poskusijo ugotoviti, čemu so v preteklosti služili. Ugotovitve si zapišejo v beležko.

  • Grad Vrbovec leži na sotočju Drete in Savinje v Nazarjah. Obstajajo domneve, da je grad stal že v 12. stoletju, a neposrednih dokazov o tem ni. Prva pisna omemba gradu v virih je iz leta 1248. V listinah se omenja z nemškim imenom Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa se je po mnenju etimologov uveljavilo, ker je grad nekoč stal sredi vrbove gmajne.
    Obnovljeni Grad Vrbovec je ena privlačnejših in zanimivejših turističnih točk v Zgornji Savinjski dolini. Danes imajo v njem sedež Občina Nazarje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Zavod za gozdove, Muzej gozdarstva in lesarstva ter Gostišče grad Vrbovec. Za tiste pa, ki si želijo Vrbovec vtisniti v srce za vse življenje, je v gradu tudi kraljevska poročna dvorana.

    Muzej gozdarstva in lesarstva ima svoje prostore v gradu Vrbovec in ponuja na ogled dediščino gozdarstva in lesarstva, dveh panog, ki sta zaradi specifičnega naravnega okolja vtisnili Zgornji Savinjski dolini neizbrisen pečat.

    Učenci prisluhnejo razlagi v muzeju in si sproti zapisujejo bistvene podatke. Učenci v muzeju dobijo delovne liste, ki jih po koncu ogleda rešijo.

  • Mozirje je naselje ob reki Savinji. Prvič je bilo omenjeno leta 1146 kot Mosir. V 16. stoletju je bilo okrog naselja postavljeno obzidje. Prebivalci Mozirja in okolice so v 19. stoletju gojili visoko stopnjo narodne zavesti in ustanovili mnoga narodna društva. 

    Mozirski gaj, na desnem bregu Savinje so leta 1978 uredili krajani s sodelovanjem vrtnarjev. Mozirski gaj je nastal z zaraščanjem trške gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti. Pridne roke krajanov so ob strokovni pomoči slovenskih vrtnarjev dokazale, da je mogoče oskrunjeni del narave domiselno spremeniti v cvetlični gaj. Leži na desnem bregu reke Savinje, razprostira se na 7 ha površine, odprt pa je od sredine aprila do konca septembra. V tem času se vrstijo razstave cvetja, urejeni so tudi tematski vrtovi, npr. skupina dišavnic, zdravilnih zelišč, japonski vrt; za popestritev pa služijo tudi etnografski objekti.

    Učenci poskušajo ugotoviti, kateri etnografski objekti se nahajajo v Mozirskem gaju in čemu služijo oz. so v preteklosti služili ter naredijo nekaj fotografskih posnetkov. Ob razlagi vodiča/ke si v beležke zapisujejo bistvene podatke.