Section outline

  • Današnja pot nas bo vodila v naš alpski svet, kjer si bomo ogledali oba izvira reke Save. Dobimo se ob 8.00 pred šolo. S seboj vzemite primerna športna oblačila in obutev, dežnik v primeru slabega vremena in malico.

    Prvič se bo avtobus ustavil v Radovljici. Obiskali bomo čebelarski muzej, se seznanili z zgodovino čebelarstva na Slovenskem in si ogledali vse tri razstavljene zbirke: avtohtono raso čebel, svetovno priznane čebelarje in poslikane panjske končnice. Cena vstopnice je 3€.

    Pot bomo nadaljevali ob strugi reke Save do Zelencev. To je naravni rezervat, kjer izvira Sava Dolinka . Sprehodili se bomo po lepo urejeni poti okoli kristalno čistega in čudovito modrega jezerca.

    Nadaljnja pot nas bo vodila na Bled. Povzpeli se bomo na Blejski grad, kjer se bomo seznanili z njegovo zgodovino in si ogledali opremo gradu. Ta nam prikaže bivalno kulturo v različnih obdobjih. Cena vstopnice je 3,40 €.

    Na koncu pa se bomo zapeljali še do izvira Save Bohinjke. Po urejeni in lepo vzdrževani stezi se bomo povzpeli do slapa Savice. Posebnost te poti so številne stopnice.

    Cilji:Učenci se:

    - seznanijo se z zgodovino čebelarstva v Sloveniji

    - ogledajo si izvir Save Dolinke

    - spoznajo življenje ljudi v preteklosti

    - ogledajo si slap Savica

    Avtor ekskurzije: Nika Malovrh

  • Muzej sodi v vrsto specialnih muzejev. Od odprtja 1959 skrbi za bogato dediščino slovenskega čebelarstva, jo evidentira, zbira, hrani, dokumentira, predstavlja in popularizira. Svoje prostore ima v baročni graščini v starem delu mesta.
    Prva soba predstavlja čebelarjenje od začetkov v votlih drevesnih deblih do sredine 19. stoletja in priznana čebelarska učitelja, pisca in čebelarja: Antona Janšo in Petra Pavla Glavarja.
    Gradivo v drugem prostoru zajema čas od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Poleg izpopolnjenega čebelarskega orodja in raznih tipov panjev so tu predstavljeni: svetovno znana Jan Strgar (vzrejevalec matic in trgovec) in Mihael Ambrožič (trgovec z živimi čebelami), konstruktor sodobnega panja Anton Žnideršič, pomembnejši čebelarski pisci in čebelarska literatura.
    Osrednji del muzeja je namenjen poslikanim pročelnim deščicam panjev - panjskim končnicam. Sredi 18. stoletja so se na prednjih stranicah ljudskih panjev kranjičev pojavile slikarije. Predloge za motive so bile upodobitve v cerkveni umetnosti, ilustrirana biblija, podobice, slike na steklo, grafični listi. Do sedaj znano motiviko sestavlja preko 600 različnih motivov. Številnejši in starejši so motivi z nabožno vsebino. Med najbolj pogosto upodobljenimi sta Marija kot univerzalna zaščitnica, ki je naslikana tudi na najstarejši znani končnici (iz 1758). Skupino posvetnih motivov sestavljajo domišljijski prizori (npr. živali v človeški vlogi, norčevanje iz rokodelcev, iz človeških napak), lovski prizori, zgodovinske teme (vojaški prizori, zgodovinske osebnosti) in prizori iz vsakdanjega življenja.
    Slikanje na pročelne deščice panjev je posebnost slovenskega alpskega prostora in nepogrešljiv del slovenske ljudske umetnosti.
    V biološki sobi se obiskovalec seznani z biologijo avtohtone slovenske rase kranjske čebele ali kranjske sivke. Bližnji posnetki čebel, predstavitev glavnih čebeljih paš, zvoki iz panja, žive čebele v opazovalnem panju (od spomladi do jeseni) in posnetki čebeljih paš nazorno prikazujejo življenje in delo čebel. Glavno temo zaokrožuje predstavitev simbolike, ki jo lik čebele izraža (npr. medalje, denar...)
    Z delom gorenjskega tipa čebelnjaka v naravni velikosti in sodobnim čebelarskim orodjem je ponazorjeno sodobno čebelarjenje, hkrati je prostor namenjen video predstavitvam in računalniški aplikaciji, ki govori o čebelah in čebelarjenju na Slovenskem.
    Pot skozi muzej se zaključuje v prostoru za občasne in priložnostne razstave, vezane na čebelarstvo (npr. razstava rezljanih modelov za mali kruhek, predstavitev izdelovalca kopij končnic, izdelki otrok iz vrtcev in osnovnih šol...).
    http://www.muzeji-radovljica.si/4m_cebelarski/_predstavitev

  • Zelenci so talni izvir Save Dolinke. Voda tu privre na dan iz do dva metra globokega jezera izrazito zelene barve, po kateri je izvir tudi dobil ime. So naravni rezervat in dom mnogim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Voda ima stalno temperaturo okrog 5-6 stopinj C. Jezerce leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera. To je nastalo po zadnji ledeni dobi. Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki vulkančkov, kar je edinstven primer v Sloveniji. Iz jezera voda preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 metrov široko, plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc. Za naravni rezervat so bili Zelenci razglašeni leta 1992. Površina naravnega rezervata je 14 ha, največja globina jezerca je 3 metre. Zelenci so najbolj čudoviti spomladi in pozimi.
    http://kraji.eu/thematic_page/slovenija_izviri/gorenjska_regija/slo
  • Blejski grad je grad na strmi pečini, 139 m nad jezersko gladino.
    V zgodovinsko obdobje je Bled stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled podaril briksenski škofiji, škofu Albuinu. Po času omembe spada med najstarejše v virih imenovane gradove na Slovenskem. Grad je poleg Blejskega otočka simbol Bleda in Slovenije. Z Blejskega gradu je čudovit razgled na jezero z otokom, Julijske Alpe, Karavanke, Lesce, Radovljico in ostalo okolico.
    Danes je v lasti države. Upravlja ga Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled. Grad sta prizadela dva potresa, leta 1511, po katerem ga je prezidaval Herbard Auersperg, in leta 1690, ko so ga popravljali Gallenfelsi. Ostal je ohranjen njegov gotski fortifikacijski sistem.
    Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Ob spodnjem dvorišču so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišča je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta. Najbolj zanimiva je kapela na zgornjem dvorišču, zgrajena v 16. stoletju, posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Okrog 1700 so jo poslikali s freskami, ob oltarju sta upodobljena darovalca Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Od najstarejše zasnove se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom, ostala poslopja so iz obdobja renesanse. Blejski grad je prezentiran in urejen za obisk, v delu prostorov je muzej. V nekdanjih bivalnih prostorih je poleg restavracije še muzejska zbirka, kjer razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni.
    Največji ponos muzeja je sponka v obliki pava, ki je ženski nakit iz 6 st.n.št. in so jo izkopali na Pristavi pod Blejskim gradom. Pava imenujejo tudi rajska ptica, ker krasi rajski vrt in zato simbolizira vir bogastva in življenja. V muzejskem delu Blejskega gradu imajo stalno na ogled razstavo Narodnega muzeja Slovenije. Zgodovina Blejskega kota je predstavljena v osmih sklopih, ki so jih poimenovali voda – nastanek in oblikovanje pokrajine, pokrajina – naravno okolje in človek, ogenj – človek preoblikuje pokrajino, ujeti v krogu časa, prostor in njegovi ljudje, beseda – družba v preobrazbi, homo viator / potujoči srednji vek in Bled – mondeno letovišče. Življenje ljudi je bilo takrat tesno povezano z naravnim okoljem in spremenljivi letnimi časi.
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Blejski_grad
  • http://kraji.eu/thematic_page/slovenija_izviri/gorenjska_regija/slo
    Slap Savica je čudovit slap v Bohinjski dolini. Do njega najlažje dostopamo iz parkirišča pri Koči pri Savici in Domu Savica. Do tja pridemo iz Ukanca. Mimo Doma Savica sledimo informativnim tablam do kamnitega mostu čez Malo Savico. Tukaj se v brunarici plača prispevek za vzdrževanje poti in lahko kupimo tudi spominke, nato pa nadaljujemo pot po kamnitih stopnicah do lesene ute. Čas hoje je približno 20 minut. Pri uti je razgledna točka na slap Savica, Bohinj in Vogel. Slap Savica je najbolj obiskan in znan slovenski slap. Največji pretok ima spomladi in jeseni. Slap je v svojih pesnitvah opeval tudi France Prešeren, največji slovenski pesnik. Slap Savica je dvopramenski slap, ki je v obliki črke A. Manjši vodni krak pada v tolmun 25 metrov globoko. Višina velikega kraka je 78 metrov. Potok Savica ima dva izvorna kraka, ki sta Mala Savica in Velika Savica, na kateri je slap Savica. Do slapa Savica lahko pridemo tudi, če zavijemo po pešpoti desno pri Koči pri Savici, vendar iz te strani ni tako lep razgled.