Section outline

  • Skrči Razširi

    Splošno

    Skrči vse Razširi vse
    Okviren program ekskurzije:
    • 8.10 zbor pred šolo
    • 10.00 prihod v Škofjo Loko ; malica; ogled muzeja in mesta
    • 12.30 nadaljujemo pot proti Vrbi, ogled rojstne hiše Franceta Prešerna
    • 14.30 na Bledu nas počaka vodič
    • 15.00 prihod v Bohinj, kosilo v gostišču Danica
    • 16.15 vožnja z ladjo po Bohinjskem jezeru, ogled slapa Savica
    • 18.30 povratek proti domu
    Cena ekskurzije se plača kasneje po položnici in vključuje vstopnine, kosilo, vožnja z ladjo, avtobusni prevoz.

    Učenci naj imajo primerno obleko in obutev. S seboj naj imajo malico in dovolj pijače. V nahrbtniku naj bo tudi mapa s trdimi platnicami in pisalo. Med ekskurzijo si učenci delajo beležke in si zapisujejo bistvene značilnosti videnega in slišnega, saj bodo doma napisali povzetek ekskurzije.

    Avtor ekskurzije: Mirela Bubnič
  • Skrči Razširi

    Škofja Loka

    Škofja Loka je srednjeveško mesto in središče istoimenske občine. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med letoma 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik.

    Nad mestom stoji Škofjeloški grad. Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.

    Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.

    vir: Wikipedija

    AKTIVNOSTI UČENCEV

    Učenci bodo najprej pomalicali, potem pa se bodo v spremstvu vodiča odpravili na ogled mesta in Loškega gradu. Spoznajo zgodovino mesta in gradu.

  • Skrči Razširi

    Bled

    Bled in Blejsko jezero

    Bled je naselje ob Blejskem jezeru, sodi med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 504 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo iz vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad 599 mnm, Straža, Kozarca 558 mnm, Osojnica 756 mnm in Ravnica 729 mnm) Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta leta 1960.

    Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od pol do 1 km, ima poleti prijetno ogreto vodo, primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25°C in ohrani primerno temperaturo (do 18°C) vse do jeseni. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Ob blejskem geološkem prelomu je blizu jezera termalni vrelec (23°C), zajet v pokritih bazenih dveh hotelov.

    vir: Wikipedija

    AKTIVNOSTI UČENCEV

    Naša ekskurzija nas pelje mimo tega prečudovitega kraja. Učenci na avtobusu sledijo podrobni razlagi vodiča.



  • Skrči Razširi

    Bohinjsko jezero

    Občina Bohinj je ena od občin v Republiki Sloveniji.

    Občini pripada razsežno ozemlje v dolini Save Bohinjke s tesno Sotesko, Nomenjskim kotličem, Spodnjo Bohinjsko dolino in južnim pobrežjem Bohinjskega jezera. Na severu se meja drži skalnih sten in vrhov nad prepadnim levim bregom Save Bohinjke, na jugu poteka preko gorskih planot in vrhov bohinjskega grebena ob nekdanji državni meji; od Vogla (1923 mnm) čez Črno prst (1844 m) do Možica (1602 m), odtod dalje pa po robu Ratitovčeve planjave (Črni vrh 1487 m, Gladki vrh 1672 m in 1666 m). Zahodna meja gre po slemenih jugozahodno od jezera (Konjski vrh, 1527 m; Mala Škrbina, 1996 m), vzhodna pa vključuje še dobršen del prave Jeloviške planote (Javorov vrh, 1580 m; Macesnovec, 1312 m; Črna peč, 1273 m). Rečna zajeda Save Bohinjke med Pokljuko in Jelovico, vrezana v debele apnene sklade, se tostran Soteske v Nomenjskem kotliču razširi, strmine v mehkejših tleh zložno prehajajo v široko tektonsko depresijo Bohinjske kotline; pred jezerskim kotlom se dolina zopet zapre.

    vir: Wikipedija

    AKTIVNOSTI UČENCEV:
    Z ladjico se bomo popeljali po Bohinjskem jezeru. Učenci bodo pozorno poslušali vodiča, ki nam bo razložil vse geografske in kulturno zgodovinske značilnosti Bohinja, pa tudi značilnosti Julijskih Alp ter Triglavskega narodnega parka. Vožnja z ladjico traja približno 45 minut.
  • Skrči Razširi

    Slap Savica

    Slap Savica, vir življenja

    Vode iz jezer, ki ležijo v dolini vode iz podzemlja Doline Triglavski jezer prihajajo na dan v steni Komarče kot slap Savica.

    Voda, ki prevre iz kraške jame pada kot dvopramenski slap v obliki črke A 78 metrov globoko. Slap je vedno privlačil različne ljudi. Med drugimi naravoslovca Baltasharja Hacqueta in avstrijskega nadvojvodo Ivana, o čemer priča tudi spominska plošča na razgledni ploščadi.

    France Prešeren si je slap izbral za mesto svoje epske pesnitve Krst pri Savici.

    vir: www.bohinj.si

    Aktivnosti učencev
    Z avtobusom se bomo pripeljali pod slap Savica. Peš se bomo odpravili do slapa. Pohod traja približno 45 minut. Učenci si ogledajo slap.