Prlekija - Prekmurje - Goričko
Section outline
-
Pot nas bo najprej vodila v Radence, kjer bomo spoznali zgodovino zdravilišča in zdraviliške dejavnosti, kakšna je kemična sestava in zdravilnost termalne vode, zdraviliške, gostinske objekte in storitve. Poskusili bomo slatino iz izvira. Zapustili bomo Prlekijo, ki leži na desnem bregu reke Mure in nadaljevali pot v Prekmurje. Drugi cilj današnjega izobraževanja je prestolnica Prekmurja, Murska Sobota, kjer bomo v soboškem gradu sledili zanimivostim zgodovine gradov in življenja v njih. Sledila bo malica v parku pri gradu, potem pa vožnja skozi krajinski park Goričko ki je najbolj severovzhodna dežela Slovenije in se stiska med Avstrijsko in Madžarsko mejo. Naš tretji cilj je največji grad na Slovenskem, grad Grad na Goričkem. Postavlja se s toliko sobami, kot je dni v letu. Spoznali bomo preteklo življenje na gradu, njegov stavbni razvoj in si ogledali obnovljene prostore in grajsko dvorišče. Vključili se bomo v delavnice domačih obrti in dejavnosti, ter si ogledali film o kulturnih in naravnih znamenitostih Krajinskega parka Goričko. Poleg gradu se nahaja kamnolom, ki slovi po najdišču bazaltnih tufov. Pot bomo nadaljevali do četrtega cilja. Sprehodili se bomo okrog Bukovniškega jezera in si napolnili energijo na energetskih točkah. Ogledali si bomo cerkev Sv. Vida in pili zdravilno vodo. Sledila bo malica. Na poti proti domu se bomo ustavili v Veržeju, kjer še deluje edini plavajoči mlin na Muri. Ogledali si bomo njegovo notranjost in se seznanili z zgodovino te dejavnosti in pridelovanjem moke. V bližini reke Mure se bomo sprehodili po njenih mrtvicah. Lokalni vodič nas bo vodil po gozdni-učni poti z vmesnimi postanki za terensko delo (orientacija v naravi s kompasom, določanje kamninske osnove, analiza vode, spoznavanje vegetacije). Spoznavali bomo razlike in podobnosti med reko, mlako, gramozno jamo in mrtvico. Seznanli se bomo z avtohtonimi in neavtohtonimi rastlinskimi vrstami.
NALOGE ZA UČENCE: Opazovali in beležili boste značilnosti pokrajine, naravne in kulturne znamenitosti Pomurja. Ne pozabite na fotoaparat, saj boste po končani ekskurziji izdelali poročilo in ga opremili s fotografijami. Napotke za delo najdete v priponki.
Ob 7:45 se zberemo na parkirišču pred osnovno šolo. S sabo potrebujete tudi prigrizek, pijačo in denar (10 evrov) za vstopnine.Predviden prihod domov je okrog 18:00.Avtor ekskurzije: Jasna Poljanec
-
Zdraviliški in počitniški kraj med severnimi obronki Slovenskih goric in Muro je s širšo okolico eno najbogatejših in najkakovostnejših slatinskih območij v Sloveniji. V Radencih gospodarsko izkoriščajo devet izvirov. Po količini rudnin in ogljikovega dioksida se uvršča med najbogatejše v Evropi. Stekleničijo jo iz Kraljevega, Petanjskeg in Zdravilnega vrelca. Zdravilišče je specializirano za bolezni srca in ožilja in revmatičnih bolezni, s pitnimi kurami pa zdravijo še veliko več bolezni. Pri zdravljenju uporabljajo mineralno vodo v obliki kopalnih in pitnih kur, termomineralno vodo v obliki kopeli, blato kot obloge.
-
Najsevernejše mesto Slovenije in geografsko središče Pomurja se je razvilo v ravnini Ravensko, ob rečici Ledava. Murska Sobota je gospodarsko, upravno, kulturno in izobraževalno središče občine in sedež ustanov pokrajinskega pomena. Pomembne kulturne ustanove so Pokrajinski muzej v gradu, Pokrajinska in študijska knjižnica, galerija, ... V renesančnem dvorcu iz 13. stoletja, ki stoji sredi parka, sta danes Pokrajinski muzejin del Pokrajinske in študijske knjižnice.
-
Grad, največji kraj na Goričkem je dobil ime po gradu, okrog katerega se je razvil. Srednjeveški grad iz 13. stoletja, je eden največjih gradov na slovenskem. Grad se ponaša z nenavadno notranjostjo dvorišča, ima ogromne kleti in ječe, v živo skalo sklesan vodnjak, v grajskem parku pa raste več eksotičnih dreves. V okolici gradu se pojavlja na več mestih na površini bazaltni tuf, ki je bil gradivo za postavitev gradu.
Na gradu se bomo vključili v delavnice domačih obrti in dejavnosti. -
Južno od slikovitega obcestnega naselja Bukovnica, na jugovzhodu Goričkega, leži v dolini potoka Bukovnice med gozdovi na južnih obronkih Goričkega umetno jezero, ki ga ojezerja voda istoimenskega potoka. Iz severovzhodne smeri priteka v jezero še manjši potok. Jezero je nastalo kot protipoplavni ukrep, z regulacijskimi deli ob reki Ledavi in njenih pritokih, ki so zajezili tudi povirje Bukovniškega potoka. Ojezerjenje je bilo sprva namenjeno ribogojništvu, pozneje pa se je razvil še ribolov in športni ribolov. Ribolovno so zanimivi amur, linj, krap, ploščič in ostriž. Jezero je dolgo 500 m in je v najširšem delu široko 200 m. Leži v dostopnem gozdnem okolju. V okolico jezera se razprostirajo vlažni travniki, v nekoliko dvignjenih legah prevladujejo njive, na vršnih delih pobočij pa se vlečejo vinogradi. (VIR: http://www.dobrovnik.si/sl/jezero.asp).
-
Veržej je gručasto ravninsko naselje, središče občine Veržej. Leži na Murskem polju na desnem bregu reke Mure. Ob Muri so prostrani listnati gozdovi imenovani obmurski logi, ki segajo s severne strani do naselja. Kraj ima 183m nadmorske višine in je z regionalno cesto povezan z Ljutomerom, Gornjo Radgono, Mursko Soboto in Lendavo.
Veržej je največje nemestno naselje na desnem bregu reke Mure, obogateno z mnogimi naravnimi in kulturnimi dobrinami, s še edinim plavajočim mlinom na Muri in učno gozdno potjo.