Section outline

  • Izpred šole se bomo odpeljali ob 6.00 zjutraj. Povratek je načrtovan med 21.00 in 22.00. Po avtocesti  mimo Ljubljane in Celja se bomo po kratkem postanku na počivališču pri Celju odpeljali do Rogaške Slatine in Rogartca. Pot bomo nadaljevali čez Haloze do Ptujske gore, nato v deželo ob reki Muri, kjer bomo obiskali: Ižakovce in Otok ljubezni, Filovce in Bogojino. Spoznavali  bomo  naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Prekmurja, se orientirali v naravi, se srečali z domačini in v pogovoru prisluhnili njihovemu narečju.    

    S seboj bomo vzeli šolsko malico. Kosilo imamo naročeno v gostilni Štaus v Dokležovju. Vsak s seboj vzame tudi nekaj malice za popoldan.                                          

    Vsak udeleženec ekskurzije potrebuje svoj zemljevid Slovenije, mapo ali drugo trdo podlago za pisanje in pisalo. Rešene naloge po zaključku ekskurziije oddajo učitelju.

     NIŽINSKE POKRAJINE SLOVENIJE

    Z uporabo  karte Slovenije reši spodnje naloge!

    1.      Z rdečo črto označi pot ekskurzije – bodi pozoren na večje kraje.

    2.      S piko označi Celje, Rogatec, Ptuj, Murska Sobota in pripiši ime kraja.

    3.      Pobarvaj relief z dogovorjenimi barvami v višinski barvni lestvici pokrajinam:

    SOTELSKO(POSOTELJE), HALOZE, GORIČKO, SLOVENSKE GORICE, RAVENSKO, DOLINSKO in jim zapiši imena.

    4.      Vpiši imena večjih rek: SAVA, SAVINJA,  DRAVA, SOTLA, DRAVINJA, MURA, PESNICA.

    5.      Ogledali smo si različne naravnogeografske in družbenogeografske  zanimivosti vzhodne Slovenije, nekatere smo le omenili. Pripiši na spodnje črte ustrezen kraj:

    ·        Muzej na prostem_________________

    ·        Plečnikova cerkev_________________

    ·        Lončar, črna keramika_________

    ·        Plavajoči mlin_________________

    ·        Brod________________

    ·        Relief Marije s plaščem__

    ·        Gotska romarska bazilika posvečena Mariji____

    ·        »cimprača«____________________

     Avtor ekskurzije:

  • Rogatec ima bogato zgodovino, predvsem zaradi svoje lege na križišču in stičišču trgovskih in vojaških poti. Tu so se že od nekdaj srečevala različna ljudstva, od Rimljanov  do današnjih dni. Kraj si je v srednjem veku pridobil tržne pravice. Večkrat so ga ogrožali Turki, v njem je morila kuga, dvakrat je celo pogorel.

    Na "zlate" čase spominjajo ostanki dveh gradov, staro trško jedro, čudoviti cerkvi in na robu Rogatca Muzej na prostem. V njem ohranjajo stavbno dedeiščino in oživljajo kulturno izročilo naših prednikov.

  • To je gručasto naselje na najvišjem vrhu podolžnega slemena Savinjsko, ki se vleče od Z proti V med Poljskavo in Dravinjo na jugu, do njunega sotočja, kot podaljšek Dravinjskih goric. od tu je lep razgled, ki sega od Boča do Savinjskih Alp in Pohorja ter na Dravsko polje, Slovenske gorice in Haloze.                                        

    Romarska cerkev na Ptujski gori, ki je posvečena Mariji zavetnici stoji 342m visoko nad  Dravskim poljem, na robu Haloz. Zgrajena je bila ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja. Je primer prvovrstnega umetnostnega spomenika, ki enakovredno združuje vrhunsko arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo gotskega sloga.

    Ob ogledu cerkve učenci ponovijo značilnosti gotske arhitekture in opazujejo edinstveno gotsko arhitekturo cerkve na Ptujski gori in njen pomen v preteklosti in danes.  Poslušajo razlago meniha in si ogledajo multivizijo. 

    Opazujejo relief pokrajine in se orientirajo s pomočjo kompasa in zemljevida. V nemi zemljevid  označijo opazovalno točko in vpišejo gričevja, nižino in reke, ki opisujejo lego Ptujske gore.

  • Veržej je gručasto ravninsko naselje na Murskem polju, na desnem bregu reke Mure, ki je večkrat spreminjala svojo strugo in ustvarila številne rečne rokave ali mrtvice, ki so dragocen življenjski prostor redkim rastlinam in živalim. Bregovi so porasli z listnatim gozdom.

    V neposredni bližini vasi, na Muri že desetletja kljubuje vsem vremenskim razmeram Babičev mlin. Mlin je le eden od nekoč številnih plavajočih mlinov na Muri, ki še vedno melje žito in to v vseh letnih časih. Je etnološka zanimivost - sodi med kombinirane mline saj je mlinsko kolo pritrjeno na dveh lesenih čolnih, privezano z jeklenimi vrvmi na rečni breg, mlinarska hiša pa stoji na bregu.

    Z vnaprej pripravljenimi vprašanji skupina učencev izvede krajši razgovor  z lastniki Babičevega mlina o mlinih nekoč in izrabi vodne sile reke Mure, ter značilnostih njenega vodostaja. V zemljevid označijo opazovalno točko in vpišejo Muro.

    http://www.burger.si/Verzej/seznam.html

  • Filovci so zasloveli po izdelkih črne keramike. Lončarstvo sodi med najstarejše obrti na slovenskem. Obstajalo je tam kjer je bila dobra glina. Ker je kmečko prebivalstvo kuhalo in jedlo iz glinaste posode, obrt ni zamrla.

    V Filovcih je bilo pred 1.sv. vojno več kot 90 mojstrov lončarjev, sedaj pa za ohranjanje trdicije skrbijo pri družini Bojnec.

    Poleg postopka izdelave črne keramike in značilnih prekmurskih lončenih izdelokov si ogledamo tudi staro prekmursko kmečko hišo in gospodarska poslopja. Družina Bojnec se trudi urediti muzej na prostem in obiskovalcem predstaviti življenje prekmurskega kmeta nekoč.

    Opisali bomo značilno panonsko kmečko hišo:arhitektura, gradbeni material, razporeditev prostorov. Primerjali jo bomo z alpsko kmečko hišo. Fotografirajo, navdušeni za risanje pa skicirajo poljubno izbran detajl v hiši ali na hiši.

    Skupina učencev  opravi razgovor z lončarjem o postopku izdelovanja črne keramike. Učenci fotografirajo. Posameznik se preizkusi v izdelavi keramike na lončarskem vretenu. V karto označijo Filovce, Goričko, Ravensko in Dolinsko.

  • Velja za najlepše urejeni kraj v občini Moravske Toplice, ob enem sodi med najslikovitejša in najstarejša naselja v Prekmurju, saj jo pisni viri omenjajo že leta 1208. Leži v osrčju Prekmurja kjer se stikajo Ravensko, Dolinsko in Goričko.

    Ogledamo si največjo  znamenitost kraja, župnijsko cerkev Gospodovega Vnebohoda. Poseben pečat ji je dal znani arhitekt Jože Plečnik med leti 1925 in 1927 z nenavadnim okroglim zvonikom, okrasjem iz izdelkov domače obrti, ki krasijo leseni strop in glavni oltar, ter domiselna ohranjenost stare gotske cerkve, ki služi novi za vhodni prostor.

    Arhitekturo in opremljenost cerkve primerjamo s cerkvami v domačem kraju. V zemljevid označijo Bogojino. Opazujejo tip podeželskega naselja in značilno arhitekturo.