Pokrajine in izkoriščanje vodovja
Section outline
-
Namen ekskurzije je prikazati dijakom različne pokrajine in izkoriščanje vodnih virov za razne dejavnosti. Pot nas vodi skozi barje, kje je zaradi visokega vodostaja podtalnice življenje prilagojeno na morebitne poplave. V tehniškem muzeju si ogledamo stalno zbirko objektov, ki izkoriščajo vodo kot pogonsko sredstvo (žage, mlin). Ter se udeležimo delavnice na temo merjenje (v povezavi z naravoslovnimi predmeti). Nato pot nadaljujemo v Postojnsko jamo, kjer si dijaki pogledajo kraški svet in kaj lahko voda ustvari skozi stoletja odnašanja kamnin (apnenca) in "umetniški vidik narave" v strukturah kraške jame. Po okrepčilu (sok, hrana) nadaljujemo pot do HE Solkan, kjer si ogledamo uporabo vode za komercialne razmere in vplive takih posegov na okolje v alpskem sveta oziroma na njegovem robu. Ogled zaključimo s Solkanskim mostom. Ekskurzija predvidoma traja en šolski dan (od 7.00 do 19.00). Nekje od 13.30 do 14.30 imajo dijaki čas za kosilo.Avtor ekskurzije: Matej Rožič
-
Zbor pred stavbo TUŠ ob 7h in odhod na pot (razdelitev malice, preverjanje prisotnih).
-
Mali plac, ki je od leta 1994 zaščiten kot naravni rezervat, predstavlja edini živi ostanek nekdanjega šotno mahovnega Ljubljanskega barja, ki je izginilo zaradi izsuševanja in izkoriščanja šote v preteklih stoletjih. V rezervatu raste več redkih vrst barjanskih rastlin kot so rosika, barjanska vijolica in močvirska kukavica. Poleg različnih redkih vrst ptic in drugih močvirskih vrst živali, ki tu živijo v svojem izvornem okolju, je rezervat tudi eno zadnjih zatočišč skoraj iztrebljene avtohtone močvirske želve. Naloga učencev je, da opazujejo naravo okoli sebe, poslušajo petje ptic, z vsemi čutili začutijo okolje. Dijaki zanimivosti zapišejo in narišejo na delovni list. Zanimivosti tudi fotografirajo.
-
Tehniški muzej Slovenija ima v svojem delovanju več lokacij oziroma področij. V ekskurziji se bomo udeležili enega dogodka, ki ga pripravljajo v Tehniškem muzeju Bistra ter si ogledali eno stalno zbirko (npr. izkoriščanje vodne energije za pogon žage, mlina...). Izbrali bi si delavnice iz meroslovja. Več o delavnici je na straneh muzeja (http://www.tms.si/index.php?e_id=397, 25.3.2013). Sam muzej je postavljen na rob Krajinskega parka Ljubljansko barje. del parka smo si ogledali v prejšnjem postanku. Sedaj si dijaki v okolici muzeja ogledajo izsuševalne jarke na poljedelskih površinah (se jih da opazovat tudi pri vožnji po avtocesti).
-
Kraški svet ima veliko nadzemnih oblik (vrtače, uvale, požiralniki..). Značilne so tudi podzemne tvorbe oziroma jame ter rovi. Postojnska jama je turistični najbolj opremljena jama v Sloveniji, saj se vanjo zapeljemo z vlakcem. V njej si ogledamo jamske tvorbe, ki so nastajale s topljenjem apnenca in nalaganjem iz kapljic na samo površino(kapniki). Zaradi dokaj stalne temperature in skoraj popolne teme so v takih sistemih razvijejo zelo "varčne" biološke vrste (človeška ribica, rakci...), ki si jih je moč ogledat v sami jami.Dejavnosti dijakov: - ogled jame - reševanje delavnega lista o jami in krasu.
-
Dijaki zaužijejo hrano oziroma napitke pri Postojnski jami.
-
Hidroelektrarne s svojimi zajezitvami spreminjajo obliko pokrajine. HE Solkan je zadnja v verigi velikih hidroelektrarn na reki Soči. Leži malo pred izhodom reke Soče v furlansko nižino, umeščena med Sabotinom in Sveto Goro. Osnovni podatki elektrarne: Začetek obratovanja: 1984 Rečni kilometer (od izvira): 91,5 km Padavinsko območje: 1.632 km² Povprečni letni pretok: 93,6 m³/s Minimalna kota zgornje vode: 75,5 m Prostornina bazena: 1.150.000 m³ (koristna) Dopustno nihanje bazena: 1,5 m Bruto padec pri pretoku 60 m³/s: 20,55 m Turbine: 3 x Kaplan vertikalne Instalirani pretok: 180 m³/s Generatorji: 3 x trifazni sinhronski Odvod v 110 kV omrežje Instalirana moč: 32 MW Letna proizvodnja: 105.000 MWh.Dejavnosti dijakov: - ogled akumulacijskega jezerain elektrarne - reševanje delavnega lista.
-
Solkanski most, 220 metrov dolg železniški ločni most čez reko Sočo pri Solkanu z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu, je eden od 65 mostov na bohinjski progi, zgrajeni med leti 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope in Mediterana. Zaradi 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu in za nemškim cestnim kamnitim mostom preko doline Syratal v Plauenu drugi kamniti most sploh na svetu po dolžini odprtine kamnitega loka. Dijaki skicirajo most in rešijo kviz oziroma vprašanja.
-
Povratek v Novo mesto in zaključek ekskurzije.