Section outline

  • Collapse Expand

    General

    Collapse all Expand all
    Iz Ljubljane se bomo odpravili ob 7.00 z avtobusom, ki nas bo čakal pred šolo. Učenci naj bodo primerno obuti in oblečeni (pohodni čevlji, debelejša jakna) ter naj imamo s seboj malico, pijačo in mapo s pisalom. Prvi postanek je ob 8.00 v Postojni, natančneje na parkirišču Postojnske jame. Učenci si bodo ogledali Vivarij v Postojnski jami in spoznali živi svet podzemlja. Naslednji postanek je nedaleč stran, to je Pivka jama, kjer je kamp in možnost za rekreacijo ter malico. Tu bodo tudi učenci dobili in reševali delovne liste. Pot bomo nadaljevali približno ob 11.00 proti Predjamskem gradu. Sledi voden ogled tega mogočnega gradu v skali. Ob 12.30 prispemo v vas Planina, ob kateri je eno najbolj tipičnih kraških polj. Učenci si tu skicirajo obliko polja glede na videno. Ob 14.00 je predviden prihod v Močilnik pri Vrhniki, kjer sta dva najbolj znana izvira pritokov Ljubljanice. Na zadnjem postanku sledi reševanje zadnjih nalog učnega lista in preverjanje rešitev. Približno ob 15.30 prispemo nazaj v Ljubljano in zaključimo našo ekskurzijo z zadnjim vprašanjem, na katerega učenci odgovorijo doma preko foruma.

    Avtor ekskurzije: Valentina Sever
  • Collapse Expand

    Postojnska jama

    Postojnska jama je dobila ime po mestu Postojna. Postojnska jama je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Podzemni tok reke Pivke je v dveh milijonih letih postopoma zniževal svojo strugo in tako ustvarjal različna nadstropja jame. Stalna temperatura v notranjosti jame je bila še pred nekaj leti približno 8 °C, danes pa se giblje med 8 in 10 °C. Višje temperature že omogočajo rast lišajev na kapnikih, kar preprečuje nadaljnjo odlaganje apnenca in rast kapnikov.Največja globina jame je 115 m.V Postojnski jami si bomo ogledali vivarij, ki je v Rovu novih podpisov, 50 metrov od glavnega vhoda v Postojnsko jamo. To je obnovljena sodobna, obiskovalcem zanimiva speleobiološka postaja. Videli bomo človeško ribico, drobnovratnika (jamski hrošč) in druge.V biološkem slovstvu je navedenih prek 130 vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih vrst, kar je svetovni rekord. Številni predstavniki več skupin jamskih živali so bili prvič opisani prav po primerkih iz te jame. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Postojnska_jama, 22. 3. 2013)

    Učenci označijo prvi postanek na karti ekskurzije. Učenci sledijo vodenju po Vivariju, postavljajo vprašanja in opazujejo živalski svet ter kraške pojave v jami.

  • Collapse Expand

    Pivka jama

    Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivka_jama, 22. 3. 2013)

    Na tem postanku učenci rešijo del delovnega lista (1. in 2. nalogo)

  • Collapse Expand

    Predjamski grad

    Grad stoji v skrajnem severozahodnem kotu Postojnske kotline. Ob predjamskem prelomu, kjer ponikne potok se za navpično, 123 m visoko skalno steno odpira zamotano kraško podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje jih vrsta brezen. Pred naravnim skalnim obokom visoko v steni stoji grad.Grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarhi. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Luegerji, kot so jih tudi imenovali, so bili deželnoknežnji fevdniki in vitezi Predjamski. Najbolj znan je vitez Erazem, o katerem kroži zanimiva legenda. Leta 1567 ga je dobila v najem družina Cobenzl, ki je grad dvajset let kasneje odkupila. Že leta 1570 so grad dozidali in preuredili ter zgradili renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. V takšni obliki se je grad obdržal do danes. Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini, od leta 1846 do konca druge svetovne vojne pa je bil grad last rodbine Windischgrätz. Po vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt do danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Predjamski_grad, 22. 3. 2103)

    Učenci sledijo vodenju po gradu in rešijo 3.nalogo delovnega lista ter označijo 3.postanek na karti ekskurzije.

  • Collapse Expand

    Planina

    Postanek v Planini je načrtovan na Planinskem polju, ki je tipično kraško polje. Polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje. Je najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju. Ima več kot 10 km² veliko ravno dno, ki leži v nadmorski višini okrog 450 m. Polje je nastalo ob idrijskem prelomu. Obrobje gradi zakraseli kredni in jurski apnenec, dno pa tudi triasni dolomit.Pas neprepustnega dolomita prisili vodo, ki se podzemno pretaka proti izvirom na Vrhniki, da se pred oviro dvigne na površje, jo prečka in na severovzhodni strani polja ponovno ponikne v apnenec. Poplavna voda na površju raztaplja apnenec in dolomit, zato je dno popolnoma ravno. Voda raztaplja tudi apnenec ob robovih, pregib med dnom polja in obdajajočimi vzpetinami je oster. Dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin.Voda priteka na polje s treh strani. Največ jo priteka na južni strani iz Planinske jame, toje reka Unica, ki nastane z združitvijo vode iz Rakovega Škocjana in iz Pivške kotline. Planinsko polje je poplavljeno večkrat na leto. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinsko_polje, 22. 3. 2013)

    Učenci opazujejo pokrajino, poslušajo razlago učiteljice, rešijo 4.nalogo delovnega lista in označijo 4.postanek na karti. 

  • Collapse Expand

    Vrhnika

    Močilnik je najbolj znani izvir Ljubljanice, ki se nahaja na koncu 180 m dolge zatrepne doline Močilnik blizu Vrhnike. V jezercu pod stenami izvira Veliki Močilnik, 50 m v smeri proti gostilni pa še Mali Močilnik, ki ima bistveno manjši pretok. Njun skupni tok se imenuje Mala Ljubljanica, ki se po dobrem kilometru izliva v Veliko Ljubljanico, od sotočja dalje se reka imenuje z enim imenom. V Močilniku pridejo na dan vode, ki ponikajo na Planinskem in Logaškem polju. Na skali v zatrepu pri Velikem Močilniku je nameščena tabla z odlomkom besedila črtice Ivana Cankarja, ki opisuje izvir:

    V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, na stežaj odprtemu očesu, ki še ne bedi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Močilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polagoma proti ravnemu polju in svetlemu soncu.

    Ivan Cankar, Brlinčkov Miha in Tičkov Grega. Književni jug, 1918, 175

    (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C4%8Dilnik, 24. 3. 2013)

    Na zadnjem postanku učenci opazujejo, sledijo razlagi o Ljubljanici in rešijo 5.nalogo delovnega lista. Dokončajo karto ekskurzije in doma sodelujejo na forumu.