Dovžanova soteska in Kovaški muzej Kropa
Section outline
-
Ekskurzija je namenjena učencem 9. razreda, s pomočjo katere (učni cilji):
- doživijo Alpske pokrajine - eno izmed naravnogeografskih enot Slovenije;
- spoznajo lepote in geološko pestrost tega dela Slovenije;
- spoznajo edinstveno nahajališče ostankov okamnelega živalskega in rastlinskega sveta v kamninah iz najstarejšega zemeljskega veka;
- spoznajo razvoj fužinarstva na Slovenskem;
- razvijajo ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine;
Itinerarij poti:
7.00: Odhod izpred šole v Šempetru pri N. Gorici;
9.30: Prihod v Tržič in snidenje z vodniki;
10.00 - 12.30: Ogled Dovžanove soteske in RIS Doline;
12.30 - 13.15: Čas za malico;
13.15 - 13.45: Odhod iz Dovžanove soteske in vožnja v Kropo;
14.00 - 15.00: Ogled Kovaškeha muzeja Kropa in vigenjca;
15.00 - 17.30: Povratek in prihod pred šolo v Šempetru pri N. Gorici;
Avtorica ekskurzije: Nives Adamič
-
V Tržiču nas pričakajo lokalni vodniki ter nas najprej seznanijo s kratko predstavitvijo poteka ogleda Dovžanove soteske in Razstavno izobraževalnega središča Dolina (RIS).
-
Nahaja se tik za naseljem Čadovlje pri Tržiču in je začetek Razgledne učne poti. Tu izvemo, da se Dovžanova soteska, skozi katero teče reka Tržiška Bistrica, nahaja v osrednjem delu Karavank. Znana je po najbah številnih fosilnih ostankov ter nahajališčih kamnin iz starega zemeljskega veka. Od l. 1988 je Dovžanova soteska zavarovana kot naravni spomenik.
-
Zanimivosti Dovžanove soteske nam pri odkrivanju pomaga razgibana razgledna učna pot. Sprehodimo se mimo Jamenšnikove paštbe, Trbiške breče, ki je ena najlepših kamnin v Dovžanovi soteski, Razgledišča, odkoder imamo najlepši pogled na Dovžanovo sotesko, skozi Bornov predor, ki je zvrtan je v plasti črnega apnenca, postojimo pri Geološkem stebru, kjer so predstavljene kamnine po časovnem zaporedju, ter mimo Slapišča, ki je nastalo na velikih skalnih blokih, ki so obstali v strugi Tržiške Bistrice.
Poleg trbiške breče na poti opazujemo še kremenov konglomerat, rdeči peščenjak in apnence.
L. 2018, skoraj natanko pred štirimi leti, je Tržiška Bistrica v Dovžanovi soteski, zaradi vremenske ujme, prestopila bregove in povzročila ogromno škode.
Pot zaključimo v zaselku Na Jamah v Razstavno - izobraževalnem središču Dolina.
-
V nekdanji osnovni šoli si ogledamo razstavljene fosile in kamnine iz Dovžanove soteske. Izvemo, da so bile tu prvič najdene in opisane številne vrste ramenonožcev (več kot 80 vrst) in luknjičarke. Ramenonožec Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica sta upodobljeni tudi na znamkah Pošte Slovenije. Na seznamu tukaj najdenih živalskih in rastlinskih vrst najdemo še fuzulinide, morske lilije, korale in trilolite. Svetovni pomen je Dovžanova soteska dobila l.1900, ko je nemški paleontolog Ernst Schellwien objavil obsežno razpravo o ramenonožcih.
-
Kropa je staro, strnjeno naselje ob vznožju Jelovice. V Kovaškem muzeju si najprej ogledamo maketo vasice. Seznanimo se z večstoletno tradicijo kovanja v Kropi, ki je tesno povezano z razvojem fužinarstva. Prve fužine ali preproste železarne so se tu pojavile že pred letom 1550. Naslednja tri stoletja je bila Kropa pomembno gorenjsko železarsko središče. Železovo rudo so nabirali na površini in v skalnih razpokah, ter jo topili v visokih pečeh. Ogledamo si Maketo Zgornje fužine ter izvemo, da so za taljenje rude potrebovali tudi oglje ter vodno moč, s pomočjo katere je mehovom dovajala potreben zrak. Izvemo, da so bili zaposleni v fužinah oproščen služenja vojaščine in tlake. Ko je v drugi polovici 19. stoletja pričelo primanjkovati železove rude, je fužinarstvo pričelo propadati. Nadomestila ga je industrija. Danes deluje v Kropi tovarna novi Plamen, ki se ukvarja z izdelavo veznih elementov.
V muzeju si ogledamo tudi edinstveno zbirka ročno kovanih žebljev različnih oblik in velikosti iz 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja ter predmete vsakdanje rabe, ki pripovedujejo o vsakdanjem življenju in delu kovaških družin.
Posebno zbirko predstavljajo umetniško kovani izdelki iz železa mojstra Joža Bertonclja.
Kropa je bila, kot prvi kraj v Sloveniji, leta 1953 razglašena za kulturni spomenik.
-
Naš zadnji ogled je vigenjc. Tako se imenuje kovaška delavnica, v kateri so kovači ročno izdelovali žeblje. Večino so jih prodali v Trst in Benetke, kjer so z njimi povezovali hrastove (tudi slovenske) pilote, na katerih stoji to mesto.
Priložnost imamo opazovati ročno kovanje žebljev, kjer naš vodnik na razžarjenem oglju segreva železne palice ter iz njih izdeluje žeblje. Tudi nekateri naši učenci se preizkušajo v tem.
Izvemo tudi , da so v vigenjcih kovale cele družine, tudi malo starejši otroci. Noseče matere so kovale skoraj do poroda. Matere so na ognjišču kuhale. V vigenjcu so preživljali večino svojega časa. Življenska doba je bila okoli 45 let.
-
Naša ekskurzija pa je zares zaključena, ko v šoli, pri predmetu geografija, skupaj z učenci strnemo naše vtise in ponovimo, kaj vse so se učenci na tej ekskurziji naučili in pridobili.
Skupaj pregledamo in dopolnimo odgovore na učnem listu Odkrijmo Dovžanovo sotesko, ki so ga učenci prejeli v Dovžanovi soteski.
Znanje, ki so ga učenci pridobili na ekskurziji, preverimo še s pomočjo Križanke Dovžanova soteska.
Če nam je bilo na ekskurziji všeč, se lahko v Dovžanovo sotesko ali Kovaški muzej Kropa ponovno odpravimo ter podoživimo naše vtise - tokrat virtualno.