Section outline

  • Učenci devetih razredov se boste udeležili geografske ekskurzije v Logarsko dolino in Jamo Pekel. Odhod izpred šole Rogatec bo ob 7.30 uri. Pot nas bo vodila iz Rogatca mimo Celja po dolini Savinje proti Logarski dolini. Ob prihodu v Solčavo bomo najprej pomalicali (9.30 - 10.00). Po predstavitvi Solčavskega - evropske destinacije odličnosti bo sledil ogled stalne razstave in multimedijske predstavitve v Centru Rinka z naslovom: »Solčavsko – sprehod v naročje Alp« ter ogled razstave fosilov iz srednjega triasa (izjemne najdbe na Solčavskem, zaradi katerih se Slovenija uvršča med najpomembnejše lokacije triasnih fosilov na svetu). Nato se bomo (ob 11.30) sprehodili po naravoslovno-etnografski poti po Logarski dolini (ca. 1,5 h hoje s postanki) in se povzpeli do slapa Rinka, kjer bo čas za malico in sprostitev. Ob 14. 00 bomo zaključili z ogledom. Pot nazaj nas bo vodila po dolini Savinje, mimo Mozirja in Letuša. Sledil bo postanek v  Šempetru, kjer si bomo ogledali Jamo Pekel in spoznavali tamkajšnje kraške pojave (16.00 - 17.00). Po ogledu bo sledila vrnitev proti domu. Predviden prihod je ob 18.30 uri.


    Avtorica ekskurzije: Natalija Krklec

  • V vasi Solčava se nahaja Center Rinka, kjer bomo imeli po predstavitvi Solčavskega - evropske destinacije odličnosti voden ogled razstave in multimedijsko predstavitev z naslovom: »Solčavsko – sprehod v naročje Alp«. Ogledali si bomo  razstavo srednjetriasnih fosilov in zbirko metuljev.

    Naše znanje bomo preverili s pomočjo učnih listov, ki jih bomo dobili tam. 

    Solčava je naselje z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje. Razteza se od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo. Nad Solčavo stoji gora Raduha.

    Center Rinka je večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega, ki je turistično-informacijska točka za obiskovalce Solčavskega in hkrati ponuja številne vsebine, ki odstirajo pogled na izjemne naravne in kulturne vrednote Solčavskega. Okrog dvorane je speljana krožna stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega z naslovom Solčavsko – sprehod v naročje Alp.


  • Logarska dolina je do 500 m široka in 9 km dolga ledeniško preoblikovana dolina. Poteka med gorskimi grebeni v smeri jugozahod-severovzhod. Obkrožajo jo vrhovi: Ojstrica, Brana, Planjava, Krofička, Turska gora, Lučka baba... Značilni so skalni pragovi in nad njimi krnice iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti bolj uravnanemu dolinskemu dnu. Dno prekrivajo travniki ter ravninski in pobočni gozdovi. V zatrepu doline pod krnico Okrešelj vre v višini 1280 m na dan ledeno mrzla Savinja (3 °C) in brzi proti slapu Rinka. Dolino delimo na tri dele: mokroten, ilovnat spodnji del doline imenovan Log, za katerega je značilen travnat svet, osrednji, bolj gozdnati del imenovan Plest, ter gozdnat zaključek imenovan Kot.  Logarska dolina je bila zaradi mnogih naravnih lepot leta 1987 razglašena za krajinski park. 

    Več o krajinskem parku Logarska dolina: http://www.logarska-dolina.si/index.php?id=3)

    Ogledali si bomo krajinski park Logarska dolina in se sprehodili po učni poti, ki je opremljena s številnimi informativnimi tablami. Pogovarjali se bomo o naravnih in etnografskih znamenitostih (o nastanku doline, značilnostih Logarske doline, bivalni kulturi...). Spoznavali bomo današnji pomen Logarske doline, kot turistične destinacije.


  • Povzpeli se bomo do slapa Rinka ter pri tem opazovali pokrajino, njene reliefne oblike in procese.

    Slap Rinka je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Voda vanj se steka iz območja Okrešlja. Nato teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 m visokem loku v  kotanjo. Pod slapom je manjši tolmun. Slap ima največ vode ob močnejšem deževju in v spomladanskem času. Nekaj metrov pred slapom se nahaja koča Orlovo gnezdo, kjer se lahko osvežimo in uživamo v lepem pogledu na slap Rinka. Slap Rinka je eden izmed najbolj priljubljenih in obiskanih slapov v Savinjski dolini. V zimskem času je še posebej obiskan s strani alpinistov, ki se preizkušajo v ledenem plezanju. Zaradi svoje mogočnosti in višine, je Rinka od leta 1987 naravni spomenik.


  • Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. 1159 metrov dolga pot po jami je lahkotno speljana in lepo vzdrževana. V spodnjem, vodnem delu jame pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve. V jami Pekel živijo številne rastlinske in živalske vrste. Na stenah, po stropu ter v vodi se bohotijo lišaji, mahovi in alge, v jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime jama Pekel.