Pot po vrhniških izvirih Ljubljanice
Section outline
-
Na pot se bomo podali izpred Kulturnega centra Vrhnika, Tržaška cesta 32, od koder bomo krenili ob 9 uri proti Močilniku, zatrepni dolini, kjer si bomo ogledali izvire Ljubljanice. Pot bomo nadaljevali skozi Mirke proti Retovju, drugi zatrepni dolini na naši poti in si še tu ogledali izvire Ljubljanice. Predvidoma ob 11 uri bomo imeli eno uro časa za malico v široki vrtači Matjaževki, kjer je urejeno športno igrišče na travi. Nato bomo pot nadaljevali skozi Verd in nazaj na Vrhniko do Kulturnega centra. Tu si bomo ogledali še stalno razstavo Moja Ljubljanica. Ob 13h bomo imeli voden ogled po razstavi, ki stane 2,5 € na osebo. S tem bomo zaključili našo ekskurzijo predvidoma okoli 15 ure.
Avtorica ekskurzije in fotografij: Janja Pečar
-
Cilj ekskurzije je spoznavanje značilnosti kraške reke Ljubljanice in njenih izvirov v zatrepnih dolinah Močilnika in Retovja, kjer Ljubljanica še zadnjič privre na dan preden nadaljuje pot preko Ljubljanskega Barja. Poudarek bo na spoznavanju kraških izvirov in drugih kraških pojavov. Spoznavali bomo stik dveh naravno geografskih enot - Dinarskega krasa in Ljubljanskega barja. Ob ogledu stalne razstave Moja Ljubljanica pa bodo spoznali širše območje porečja Ljubljanice, zgodovino poselitve Vrhnike okolice in arheološka odkritja na tem območju, med katerimi sta najpomembnejša leseno kolo z osjo in deblak.
-
Kulturni center Vrhnika je izhodišče naše ekskurzije. Urejen je v nekdanjih prostorih šivalnice Industrije usnja Vrhnika, ki je bila v času skupne države Jugoslavije eno najpomembnejših podjetij na Vrhniki, v Jugoslaviji in eno pomembnejših podjetij svetovne usnjarske industrije. V IUV je delo našlo veliko Vrhničanov. Po propadu tovarne leta 2008 je območje postalo funkcionalno degradiran prostor, ki pa je z ureditvijo Kulturnega centra in stalno razstavo Moja Ljubljanica dobilo novo funkcijo. Poleg stalnega razstaviščnega prostora je v Kulturnem centru še vrhniška knjižnica, v delu objekta pa deluje tudi nekaj oddelkov Osnovne šole Ivana Cankarja.
Vir: http://www.vrhnika.si/datoteke/16231IDZ_revitalizacija31IDZ_revitalizacija.pdf
-
Izvir Malega Močilnika je eden od izvirov Ljubljanice ob cesti na poti do zatrepne doline Močilnik. Na skalnih stenah na desni strani v smeri Močilnika (nad več stanovanjsko hišo) preden se spustimo po cesti navzdol proti izviru Malega Močilnika je bil včasih kamnolom. Ob koncu 19. stoletja so na stene kamnoloma postavili tablo z napisom »Tu je pričetek Krasa«., ki se je dobro videla tudi s ceste, ki je že takrat potekala po sedanji trasi regionalne ceste Ljubljana - Logatec.
Izviri Ljubljanice so omogočali razvoj žagarske dejavnosti, ki je bila za Vrhniko zelo pomembna. Na Ljubljanici in njenih pritokih na ožjem vrhniškem prostoru je okrog leta 1877 delovalo kar 19 žag in 9 mlinov. Žage so lahko imele po več lastnikov, pogosto so jih dajali v najem ali prodajali, sploh če so lastniki zapadli v dolgove. Ob izviru Malega Močilnika je včasih delovala Oblakova žaga. Objekt stoji še danes.
Aktivnosti učencev: fotografiranje izvira in žage.
Viri:
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1429/1/Kon%C4%8Dna_verzija_DD.pdf
-
V 180 m dolgi zatrepni dolini Močilnik izvira Veliki Močilnik, eden najbolj znanih izvirov Ljubljanice. Vode iz izvira Malega Močilnika in številnih izvirov Velike Močilnika se združijo v Malo Ljubljanico, ki teče proti Verdu, kjer se združi z Veliko Ljubljanico, ki priteče iz Retovja. Od sotočja naprej se reka imenuje z istim imenom - Ljubljanica.
Največji izvir Velikega Močilnika privre na dan pod 40 m visokimi prepadnimi stenami, imenovanimi Hudičeve skale. Po legendi naj bi se tu končala plovba grških junakov, Jazona in Argonavtov, po Ljubljanici. Na tem mestu so ladjo razstavili in jo na ramenih prenesli proti Jadranskemu morju. Vrhnika se Argonavtov spomni vsako leto junija meseca, v času, ko poteka festival Argonavtski dnevi.
Aktivnosti učencev: opazovanje in fotografiranje izvirov, zatrepne doline.
Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C4%8Dilnik
https://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/kaj-si-ogledati-v-1-2-3-urah/ideje-za-1-urico/mocilnik
https://www.ckv.si/f/docs/Sprejmi_lepe_pozdrave_od_nekoga/Pano_16.pdf
-
Retovje je druga zatrepna dolina na naši poti, kjer so tudi številnimi izviri Velike Ljubljanice. Najmočnejša izvira sta Veliko in Malo okence. Ob visokih vodah sta izvira težko dostopna, ker je pot večinoma poplavljena. V izviru malo Okence se domačini radi kopajo, ker je voda globoka, s skal pa je mogoče skakati. V Velikem okencu je najmočnejši izvir Ljubljanice. Sotočje Malega in Velikega okenca so domačini poimenovali Kafe, ker je voda tu kalna. Od tu teče Velika Ljubljanica pod mostom v Retovju proti Verdu. Na poti do Verda pa se ji pridruži še nekaj manjših izvirov.
Ko prečkamo most v Retovju pridemo do informacijskih tabel, kjer je krajši postanek. Učenci rešujejo učni list.
V bližini je tudi zelo priljubljeno in zahtevno plezališče na previsni steni za športne plezalce. Pod steno pa je še en izvir Ljubljanice - Izvir pod skalo.
Aktivnosti učencev: opazovanje in fotografiranje izvirov, zatrepne doline in njene okolice. Opazovanje hitrosti toka Ljubljanice. Učenci preberejo tudi informacijske table, ki so jim v pomoč pri reševanju učnega lista in rešujejo učni list.
Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Retovje
https://www.visitvrhnika.si/si/kaj-poceti/kaj-si-ogledati-v-1-2-3-urah/ideje-za-1-urico/retovje
-
Matjaževka je vrtača pri Verdu. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Verdu zelo razvito kulturno življenje in Matjaževka je Verjanom služila za letno gledališče, kjer so uprizarjali dramske igre. Tu je bilo tudi telovadišče. Dolga leta po 2. svetovni vojni se tu ni nič dogajalo, pred nekaj leti pa so vaščani Matjaževko ponovno namenili športni dejavnosti in jo uredili v športni park. V tem prijetnem okolju bomo imeli malico.
Vir:
http://nszaveza.github.io/articles/39-v-labirintu-vojne-in-revolucije-uciteljica-betka-nagode/, str. 20
-
Pot bomo nadaljevali skozi vas Verd, kjer se bomo sprehodili skozi manjši park ob Ljubljanici. Park je v 19. stoletju uredila uspešna industrijska in veleposestniška družina Kotnik pred svojo stanovanjsko hišo. V parku je vrsta eksotičnih dreves, med njimi tudi ginko, ki sta ga leta 1883 s poročnega potovanja na Kitajsko prinesla hči in njen mož Lenarčič.
Vir:
https://www.visitvrhnika.si/si/kaj-videti/naravne-znamenitosti/kotnik-lenarcicev-park-v-verdu
Danes je v parku tudi informacijska tabla in skulptura najstarejšega lesenega kolesa z osjo, ki so ga našli na območju naselja Verd (o čemer bomo več izvedli na razstavi Moja Ljubljanica).
Vir:
http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-ljubljanskem-barju/najstarejse-kolo-z-osjo-na-svetu
Park sega do brega Ljubljanice od koder je vidno sotočje Velike Ljubljanice, ki prihaja iz Retovja in Močilnika, ki prihaja iz zatrepne doline Močilnik (obe točki smo že videli na naši poti). Od sotočja naprej ima reka enotno ime - Ljubljanica.
Aktivnosti učencev: opazovanje in fotografiranje parka in okolice. Učenci v parku poiščejo eksotično drevo ginko in ga fotografirajo - drevo in list. Z brega Ljubljanice fotografirajo mesto, kjer se Močilnik izliva v Veliko Ljubljanico. Preberejo si informacijsko tablo. -
Pot bomo nadaljevali proti Vrhniki do Kulturnega centra, kjer si bomo ogledali vodeno razstavo. Spoznali bomo širše območje porečja Ljubljanice, naravne procese na krasu in Ljubljanskem barju ter geološki in zgodovinski in razvoj Vrhnike.
Vir: http://mojaljubljanica.si/razstava-moja-ljubljanica/
Aktivnosti učencev: učenci poslušajo razlago na vodeni razstavi in informacije z razstave primerjajo s tistim, kar so videli na terenu.
Z ogledom vodene razstave bomo zaključili predvidoma ob 15. uri. S tem bomo zaključili tudi našo ekskurzijo.