Section outline

  • Enodnevna ekskurzija po Mirnski dolini. Zasnovana je kot geografska ekskurzija, razviti pa jo je mogoče tudi interdisciplinarno, predvsem s predmetom zgodovine (železnodobne gomile, zgodovina gradov, območja izseljencev v 2. svetovni vojni, mejna območja v 2. svetovni vojni ...). 

    Točka 1: Prihod ob 9. 00. Delo do 10. 30 Začetna točka je v kraju Mirna na Dolenjskem, kjer si ogledate grad Mirna. 

    Točka 2: Prihod ob 10. 45 do 12. 00.  Dežela Kozolcev v Šentrupertu. 

    Točka 3: Naselje Krmelj. Od 12. 15 do 12. 45 je čas za kosilo. Od 12. 45 do 13. 15 kartiranje naselja. Pot Tk Pav Od 13. 30 do 15. 30. 

    Točka 4: Prihod 15. 45. Boštanj, oziroma Radna, na točki pred izlivom Mirne v Savo. Odhod 16. 30.

    Cilji ekskurzije:

    • opazovanje značilnosti rečnega reliefa in prepoznanje konkretnih oblik v naravi,
    • razumeti kaj pomeni pojem biodiverziteta,
    • spoznati pomen trajnostnega razvoja,
    • prepoznati dele naselja,
    • razumeti s kakšnimi izzivi so se v preteklosti in se danes srečujejo stara rudarska naselja v Sloveniji,
    • razumeti pomen reke za življenje ljudi v njenem porečju nekoč in danes.


    Avtor: Katja Jakoš, 17. 4. 2020

  • Na tej točki poslušate o zgodovini gradu, spoznate družbenogeografske in naravnogeografske značilnosti porečja. Rešite prvi del učnega lista o biodiverziteti.

    Podate navodilo, da vsak učenec, na poti do končne točke v Boštanju, označi vsaj dve naravnogeografske značilnosti rečnega reliefa v aplikaciji Lokalne zanimivosti in znamenitosti za nedomačine.


    • Grad Mirna sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Nastal naj bi že proti koncu 11. stoletja, skupaj z nekaj drugimi najpomembnejšimi gradovi v deželi. V pisnih virih se prvič pojavlja leta 1165, nato pa še 1180 in 1250.

       Leta 1962 je razvalino za 99 let najel dr. Marko Marin in jo začel postopno obnavljati. Do leta 1991 je pozidal in zastrešil oglati stolp in grajsko kaščo, nato pa je obnova stekla hitreje in se močno približala visoko zastavljenemu cilju: rekonstrukciji gradu v nekdanjem obsegu.

  • Voden ogled Muzeja kozolcev. 

    Vstopnina za učence: 4 EUR. 

    Vodenje skupine do 30 udeležencev: 25 EUR.

    • Dežela kozolcev poudarja skrb za varstvo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter krepi zavest o umni rabi lesa v gospodarske namene.


  • Pot po učni poti Tk Pav. Tema je zgodovina kraja in rudnika. Ob poti se reši drugi del učnega lista o biodiverziteti. Na karti naselja, s pomočjo iskalnika po zemljevidih, označimo pomembne točke kulturne dediščine. Kartiramo naselje Krmelj, varno je za sprehajanje in opazovanje.

  • Na tej točki opazimo Jakilovo žago, ki je povezana z zgodovino lastnika rudnika v Krmelju. Povemo o pomenu reke za življenje ljudi nekoč. Vprašamo učence o njihovih opažanjih, kakšen pomen ima danes reka Mirna in njeni pritoki za ljudi. Pokažemo na dolino Save, kamor se reka Mirna izliva. Pogovorimo se o naravovarstvenih območjih v porečju in njihovem pomenu za ohranjanje biodiverzitete.

    Pregledamo zemljevid z zanimivostmi, ki so jih označili v aplikaciji.

    • Kako se imenuje identitetna regija del katere je tudi Mirnska dolina?
      Katere občine segajo v Mirnsko dolino?
      Katere naravnogeografske enote Slovenije se stikajo v porečju?
      Naštej značilnosti rečnega reliefa, ki si jih opazil na poti.
      Katere dejavnosti, ki spodbujajo trajnostni razvoj si odkril v Mirnski dolini?
      Katere vrste turizma se razvijajo na tem območju?
      Kako se je rudarski kraj Krmelj razvil v industrijski kraj in katere gospodarske panoge prevladujejo danes?
      Katere objekte kulturne dediščine si spoznal?
      Kakšna naravna zavarovana območja v porečju smo obiskali? 
      Kakšen je bil pomen reke nekoč?
      Kakšen je pomen reke danes?