Section outline

  • Slap Virje

    Po ogledu izvira Glijun si lahko ogledamo še zajezitveno jezero ali pa se vrnemo na izhodišče in nadaljujemo navzdol do slapa Virje, ki je le nekaj 100 m od izvira Glijun. Voda se najprej ujame v manjšo sotesko, nato pa pada preko približno 12 m visoke skalne stene. Posebnost slapu so z mahovi porasle skale, saj je tamkajšnja kotanja precej vlažna,  in zelenkasto-modrikasti odtenki vode.


    Slika: Slap Virje 10. avgusta 2020. Preko slapu je padalo malo vode, saj v tistem obdobju ni bilo večje količine padavin, del vode pa je že gorvodno speljano na HE Plužna. Vidna sta dva tolmuna, saj se voda ob večjem pretoku razdeli na dva glavna pramena. Voda pada v več stopnjah do 17 globoko, čeprav prosti pad ni višji od 5 ali 7 metrov. Globina tolmunov znaša po informacijski tabli do 3,5 m.

    Foto: A. Polšak



    Literatura in viri:

    • Komac, B., 2000. Vodne razmere kraških izvirov na južnem podnožju Kaninskega pogorja. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
    • Komac, B., 2001. Kraški izviri pod Kaninskim pogorjem. Geografski zbornik, 41/2001.
    • Kunaver, J., 1968: Nekaj rezultatov speleoloških raziskav v Kaninskem pogorju 1963-1967. Naše jame, 10, 1-2. Ljubljana, Jamarska zveza Slovenije, str. 69-81.
    • Kunaver, J., 1995. Plužna pri Bovcu, primer transformacije obmejnega naselja, njegovega prebivalstva in zemljišča. Dela, št. 11/1995. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
    • Podvodni atlas Slovenije. Popisni list št. 82, http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/SPZ-PAS/pdf/082_Pluzna.pdf.