Section outline

  • Izvir Glijuna 

    Malo več kot pol kilometra zahodno od vasi pridemo do parkirišča, kjer nas informacijske table usmerijo do izvira Glijun, slapa Virje ali jame Srnica. Po krajši poti lahko gremo najprej do izvira Glijun, kjer voda izvira izpod večjih balvanov in se glede na količino vode tudi pomika navzgor ali navzdol. Voda kakšnih 250 m nižje pada preko slapa Virje, še prej pa umetni kanal odvaja precej vode v zajezitveno jezero za potrebe tamkajšnje hidroelektrarne Plužna, zgrajene med l. 1927-1931, ki naj bi oskrbovala načrtovano železnico po dolini Soče do Trbiža, a so to zamisel kasneje opustili. Glijun (včasih tudi Gljun) je kraški izvir, ki zbira del voda s Kanina, kar pomeni, da pretok vode močno niha, kar vpliva tako na sam videz izvira kot na videz nižje ležečega slapu.


    Slika 1: Izvir Glijuna

    Glijun je eden od devetih ugotovljenih kraških izvirov (vsaj še trije so na nekraški), ki zbirajo vode s Kaninskega pogorja na bovški strani. Območje zbiranja voda, ki se vsaj deloma zbirajo v tem izviru,  naj bi merilo okrog 10 km2 in naj bi segalo vsaj od doline Krnice na zahodu do Hudega Vršiča (2.344 m) na severovzhodu.  Povprečna temperatura vode na izviru je od 5,5oC (Kunaver, 1968) do 6,4oC (Komac, 2000, 2001). Voda priteče na dan na stiku fliša in dachsteinskega apnenca nad njim. Vzrok naj bi bil delno tektonski, poglaviten pa razpokanost apnenčastih skladov. Izvir Glijun nikoli ne presahne, čeprav ima ob najnižjem vodnem stanju pretok le med 0,1 in 0,15 m3/s, povprečni je med 0,25  in 0,5 m3/s, največji pa naj bi bil tudi 50 m3/s, izjemna celo do 100 m3/s, kar bi ga postavilo ob bok slapu oz. izviru Boka (Komac, 2000). Voda tudi ni povsem čista, saj so kot možni vzrok onesnaževanja raziskovalci prepoznali turistične dejavnosti na Prestreljeniku (območje nad zgornjo postajo žičnice, kjer je smučišče in izhodišče za planinske izlete).

    Ob obisku izvira si velja ogledati tudi Pluženjsko jezero. Po naši meritvi meri malo manj kot 0,80 ha (največja dolžina 150 m in največja širina 70 m), po Podvodnem atlasu Slovenije pa je globoko okrog 2,5 m. Voda iz njega odteka po pokritem betonskem kanalu do vmesnega manjšega jezera in nato po visokotlačni cevi do HE, ki je slab kilometer niže.



    • Postanek lahko vključuje različne kartografske naloge, opazovanje rastlinstva, merjenje temperature vode pri izviru, v zajezitvenem jezeru, pod slapom Virje, predlogi za ureditev območja ali ugotavljanje poz. in neg. strani vse bolj množičnega obiska.