Postanek 2: Plužna
Section outline
-
Plužna
Plužna so nekoliko odmaknjena vas, čeprav od Bovca oddaljene le kakšne tri kilometre, zato se lahko iz Bovca tja napotimo tudi peš. V bližini velja obiskati vsaj izvir Glijun in slap Virje, čeprav je tam še kaj drugega, pa tudi sama vas je zanimiva tako z očmi geografa kot popotnika.
Najprej moramo mimo Kaninske vasi in nato skozi gozd ter nato preko planega sveta Zavrzelnega, kjer se cesta odcepi proti samotnim domačijam in tudi k drugi postaji kaninske žičnice. A ne gremo v to smer, ampak nadaljujemo levo in ponovno skozi gozd. Malo pred vasjo opazimo manjšo cerkev sv. Miklavža. Ustavimo se lahko v nekoliko razširjenem delu vaškega jedra. Plužna so v osnovi gručasto naselje, a zelo zbito, prehodi med hišami pa zelo ozki, zato pot ni primerna za avtobuse, kvečjemu za kombije. Posebnost je tudi, da se več hiš drži ena druge, kar lepo vidimo ob nekoliko razširjenem prostoru v središču vasi.
Naselje je nastalo dnom Bovške koline na nagnjeni terasi iz fliša kredne starosti in na bolj ali manj sprijetih morenskih nasipih nekdanjih kaninskih ledenikov, nad katerimi se svet postopoma dviguje v apnenčasto Kaninsko pogorje (Visoki Kanin, 2587 m). K vasi so do l. 1991 prištevali še niže ležeče zaselke Podklopca, Pod Turo in Podčela, ki so jih tedaj priključili Bovcu. Nekatere stavbe so preurejene v počitniške hiše. Kraj se omenja že leta 1257 oz. 1285 (Kunaver, 1995).
Iz vasi lahko nadaljujemo pot proti dolini (Podklopca in nazaj v Bovec) ali pa sledimo oznakam za slap Virje in izvir Glijuna
Slika 1: Vas Plužna in pogled nanje z vzpenjače na Kanin.
Foto: A. Polšak
Demografsko in gospodarsko spreminjanje naselja je lepo opisal Kunaver (1995). Ugotovil je zmanjševanje števila prebivalcev, izrazite socialno-ekonomske spremembe in močne spremembe v rabi zemljiških kategorij. Njegove ugotovitve glede demografskih trendov velja še danes (grafikon 1). Tako je bil indeks staranja na dan 1. januarja 2020 450 (18 prebivalcev, starih 65 let ali več in 4 prebivalci, stari do vklj. 14 let). Žensk je bilo 27, moških pa 22.
Vas se še danes prazni, saj tu še ni pravega razmaha turizma, prav tako ni večje ponudbe za oddajanje sob in apartmajev. Vas pogosto obiskujejo turisti ali izletniki iz Bovca, ki jih bolj kot sama vas zanima njena okolica.
Grafikon 1: Število prebivalcev Plužen po popisih in registru (2011 in 2020).
Leta 1991 izločijo iz naselja 16 hišnih številk v dnu doline.
Vsekakor se velja sprehoditi po naselju, čeprav kakšne zelo izpostavljene naravne ali družbene znamenitosti ne boste našli: velja pa naj pozornost urbanistični zasnovi jedra (slika 3) in načinu gradnje hiš – pogosto z ganjkom, kar je sicer značilnost bovške hiše. Pa še nekaj boste opazili: na strehah ne morete zgrešiti pločevinaste kritine.
Slika 2: Plužna. V ozadju vzhodni del Kaninskega pogorja.
Slika 4: Plužna in Pluženjsko jezero.
V ozadju so vidni najmlajši prodni nanosi Soče, ki potem prehajajo v prodni terasat svet, ki prehaja v flišno podlago, a je na veliko prekrit z morenskim gradivom (v osrednjem in sprednjem delu slike z naseljem Plužna); povsem spredaj pa že strmo podnožje Kanina.
Foto: A. Polšak, avgust 2010.