Poljanska dolina

Poljanska dolina je dolina v porečju Poljanske Sore. Leži na skrajnem jugozahodu Gorenjske, na prehodu v Polhograjsko hribovje in Posočje. Na severu jo obdaja osrednji hrbet Škofjeloškega hribovja, južno od Sore prehaja dolina v Polhograjsko hribovje, v zahodnem delu pa v Rovtarsko in Cerkljansko hribovje. Podnebje Poljanske doline je vlažno kontinentalno, v zaprti Žirovski kotlinici je hladnejše kot v drugih delih doline. Poraščajo jo predvsem bukovi in smrekovi gozdovi, gozd predstavlja 2 tretjini ozemlja. 

Poljane nad Škofjo Loko so gručasto naselje na levem bregu Poljanske Sore ob cesti Škofja Loka - Žiri. Dolgo so bile središče Poljanske doline, po 2. svetovni vojni pa je status središča prevzela sosednja Gorenja vas zaradi razvoja industrijskih obratov. V kraju je obrat industrije kemičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. Poljane so tudi rojstni kraj pisatelja in politika Ivana Tavčarja, iz njih pa izhaja tudi znana slikarska, rezbarska in podobarska družina Šubic. 

Gorenja vas je naselje ob Poljanski Sori in njenem desnem pritoku Brebovščici. Dolina se v tem delu razširi v kotlinico, ki jo na jugu omejuje Žirovski vrh, na severu Malenski vrh ali Gora ter na vzhodu Pasja ravan. V kraju je osnovna šola, zdravstveni dom, pošta, več trgovin in gostinskih ter proizvodnih obratov (Jelovica, Alpina). Pomen in obseg kraja sta se močno povečala v času obratovanja Rudnika urana Žirovski vrh. 

Poljanska Sora (Poljanščica) je 43 km dolga reka, ki se v Škofji Loki združi s Selško Soro. Obe reki nato pod skupnim imenom Sora tečeta do Medvod, kjer  se izlivata v reko Savo. Izvira v Rovtarskem hribovju, njena dolina se razširi v Žirovski kotlinici ter med Gorenjo vasjo in Poljanami nad Škofjo Loko. Njeni daljši pritoki so Račeva, Kopačnica, Brebovščica in Hrastnica. Reka ohranja hudourniški značaj vse do izliva. Od obeh krakov Sore je Poljanska Sora najdaljša, ima obsežnejše porečje in več vode. Leta 1924 so na njej zgradili HE pri Fužinah. 

Rudnik urana v Žirovskem vrhu: Nahajališče urana v Žirovskem vrhu je bilo odkrito leta 1960, izkopavanja pa so se začela leta 1981 ter ustavila leta 1990. V tem obdobju so izkopali 3,3 milijona ton jalovine in rude. Rudnik so zaprli zaradi zmanjšanja potreb po uranovi rudi (začasna opustitev gradnje jedrskih elektrarn v Sloveniji) ter zaradi močnega padca cen urana na svetovnem trgu. V svetovnem merilu je spadalo po zalogah med srednje velika, po kakovosti pa med siromašnejša rudišča. Z rudnikom danes upravlja podjetje Rudnik Žirovski vrh s sedežem v Todražu.

Rupnikova linija je sistem utrdb, ki ga je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije tik ob rapalski meji pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred morebitnim italijanskim napadom. Utrdbe so imele strateški pomen predvsem v Poljanski dolini, saj je predstavljala lahek dostop do Ljubljane. V letih 1940-1941 je utrdbe na zahodni liniji gradilo 60.000 vojakov in civilnih prebivalcev, nato pa je začetek 2. svetovne vojne dela prekinil. Obrambna linija ni nikoli služila svojemu namenu.