Žerjav - "dolina smrti"

Ustavili se bomo še v Žerjavu - v 'dolini smrti', kjer bližnja, še vedno precej gola pobočja, kažejo strupene vplive topilnice svinca v kraju.

Od zunaj si bomo ogledali tehnični spomenik – separacija Žerjav, ki je  Evropskem merilu redek še ohranjen primerek in je zato njena zunanjost zaščitena kot tehnični spomenik ogledali si bomo tudi  industrijsko cono Žejav in od daleč »dolino smrti«.Ko je bila stavba leta 1914 dograjena, se je začelo zares. Svinec so tod kopali že davno, vendar so bile količine, glede, na tehnologijo odkopa tako majhne, da je bilo tudi onesnaževanje zanemarljivo. Takrat je tudi Žerjav zgledal nekoliko drugače kot danes. Prebivalcem se še sanjalo ni, kakšno onesnaženje bo povzročilo rudarjenje. Bili so zadovoljni, saj so si s kopanjem rude pod zemljo za tiste čase prislužili kar solidne plače in vesel je bil, kdor je dobil delo v rudniku. Velika večina ni vedela, kako škodljivo vpliva svinec na njihovo zdravje, saj jim tega tudi niso povedali, kajti rabili so delovno silo. Žerjav je postajal vse bolj “dolina smrti”. Zelenja praktično ni bilo več, dolino pa so obdajale le še gole skalne stene. Nihče ni nikogar vprašal kako se počuti in kako živi v tem onesnaženju. Ljudje so garali za preživetje. Na tisoče ton  svinca, cinka, pa tudi srebra in zlata so zvozili iz te doline. Vse to do leta 1994. Takrat so rudnik zaprli. 

Država je naredila veliko pri sanaciji okolja, pozelenili so nasipe in pobočja so se začela zaraščati, saj novega onesnaževanja ni bilo več toliko, kajti tehnologija topljenja se je toliko izboljšala, da posebno velikega dodatnega onesnaževanja ni bilo.

Dejavnosti:

- opazuj pokrajino in zapiši zakaj imenujemo ta del Mežiške doline "dolina smrti";

- kako je država sanirala onesnaženo okolje;

- s kakšnimi problemi se srečujejo tukajšnji ljudje;

- skiciraj prerez doline na tem delu in zapiši kako je oblika doline vplivala na večjo stopnjo onesnaženosti.