Kamnit most, dolg 150 – 200 m, sloni na štirih nosilnih stebrih, visokih približno 40 metrov, je izjemen tehniški spomenik na Koroškem in eden najlepših železniških viaduktov na Slovenskem. Njegova posebnost je v tem, ker je grajen v ovinek, ki se rahlo vzpenja. Graditi so ga začeli že leta 1857. Januarja so ustanovili delniško družbo, ki je prevzela gradnjo mostu in z deli pričela že v istem letu ter ga dogradili leta 1863. Predsednik družbe je bil pliberški grof Georg Thurn Valsassina. Zaradi zelo razgibanega terena so morali na progi Maribor-Celovec zgraditi večje in manjše viadukte in tunele. Za gradnjo omenjenih objektov in tudi za Štoparjev most so lomili in klesali kamen na Volinjaku nad Lešami. Po odprtju proge je nastalo veliko neurje, ki je na posameznih delih uničilo progo.
Še danes je živa resnična anekdota. Arhitekt, ki je zasnoval ta veliki objekt, se je menda tik preden je preko mostu zapeljal prvi vlak, vrgel z vrha mostu v globino. Bal se je namreč, da most ne bo vzdržal, saj se je pogreznil za nekaj centimetrov. Vendar stoji še danes. Tudi med vojno so nanj že namestili mine, a ga niso razstrelili. Pravijo, da ima v sebi čarobno moč, saj je v njegovih temeljih zakopanih na ducate trupel.
Dejavnosti:
- kakšne so posebnosti železniškega viadukta - izjemnega tehniškega spomenika imenovanega Štoparjev most;
- katere kraje povezuje železnica proti vzhodu in katere proti zahodu;
- zakaj je na tem območju bila potreba po gradnji viadukta.