Vrba

V Vrbi se nahaja rojstna hiša največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Poleg rojstne hiše si bomo ogledali tudi Prešernov doprsni kip, cerkvico sv. Marka in znamenito vaško lipo sredi vasi Vrba. 

Prešernova rojstna hiša, po domače "pri Ribiču" se bistveno ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih značilnosti. Ko je nastajala v 16. stoletju (kamniti portal v kleti), je bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856.

Kip dr. Franceta Prešerna v Vrbi je prva kiparska upodobitev pesnika. Leta 1865 ga je izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec. Kip je dolga leta veljal za izgubljenega, leta 1991 pa je bil ponovno najden. Mavčni original so restavrirali in izdelali štiri bronaste odlitke. Spomenik z Zajčevo upodobitvijo Prešerna v Vrbi je oblikoval kipar Vasja Ulrich. Odkrit je bil 3. decembra 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. Nameščen je tako, da pozdravi vsakogar, ki pride v Vrbo.

Podružnična cerkev sv. Marka se kot podružnica prvič omenja v radovljiški župnijski matrikuli iz I. 1468. Ima še ravno krito romansko ladjo in zvezdasto obokan prezbiterij v gotski tradiciji. Na romansko osnovo kažeta tudi nizek polkrožen slavolok in okence na južni steni ladje. Zvonik je bil zgrajen sočasno s prezbiterijem. Pred vhodom je baročna lopa. Cerkev je bila v srednjem veku večkrat poslikana, tako zunaj kot znotraj. V cerkveni notranjosti in na zunanjščini so ohranjene gotske freske iz 15. in prvih desetletij 16. stol.

Stara lipa sredi vasi šteje več kot dvesto let. Okoli njenega debla je razporejenih 16 kamnov. Izročilo pravi, da naj bi vsak kamen pripadal enemu gospodarju iz vasi. Le - ti so na njih zasedali in odločali o pomembnih dogodkih v vasi ter sklenili tudi marsikatero kupčijo.