Section outline

  • Staro mestno jedro je nastalo nad sotočjem rek Save in Kokre. V njem stoji stavba, v kateri je živel in umrl France Prešeren.

    Leta 1798 so v Kranju uredili novo mestno pokopališče zunaj mesta in opustili pokopavanje ob farni cerkvi. Leta 1952 so Prešernov gaj preuredili po načrtih arhitekta Marjana Šorlija. Prostor je zasnovan kot gaj zaradi svoje zgodovinske vloge in pietete. Tlakovane kamnite potke se z vseh strani zaključijo v osrednjem delu gaja s prehodno lopo na osmih stebrih s trikrat deljeno polkrožno streho. Na stebriščni lopi je vzidan nagrobnik Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo. Najpomembnejši spomeniki v parku so nagrobnik dr. Francetu Prešernu, njegove hčere Ernestine Jelovšek, Simona Jenka, Majdičeva grobnica in spomenik bazoviškim žrtvam.

     V spominski park prurejeno kranjsko pokopališče se imenuje Prešernov gaj. Prešeren je bil tu pokopan 10. 2. 1849 ob zidu.

    Jenz Bleiweis je spodbudil zbiranje prispevkov za postavitev spomenika Prešernu na kranjskem pokopališču in leta 1852 so ga tudi postavili.