Kropa

Kropa je razloženo naselje z gručastim trškim jedrom, raztegnjeno v nekoliko razširjenem delu soteske potoka Kroparica pod izredno strmo, slojevito in polkrožno oblikovano Zidano skalo. Ob deroči kroparici se na obeh straneh stiskajo fužinarske hiše iz 17., 18. in 19. stoletja s tipično podobo: večnadstropne stavbe s polkrožnimi vhodi, majhnimi okni, železnimi polknicami in umetniško kovanimi okenskimi mrežami, portali iz zelenega tufa, kovane luči, freske. Staro trško jedro je od leta 1953 zaščiteno kot naselbinski spomenik.

Okoli 500 let so bili končni izdelki kroparskih fužin žeblji, o katerih je pisal v pesmi Žebljarska pesnik Oton Župančič. Ko je ta dejavnost začela propadati, so postali vedno bolj pomembni izdelki umetnega kovaštva.

V Kovaškem muzeju se seznanimo z razvojem obdelave železa in opisom sosednjih fužinarskih in železarskih krajev. Sprehod skozi muzej je sprehod skozi zgodovino Krope os Slovenskih peči v 14. stoletju do dveh plavžev za taljenje železove rude v 15. stoletju ter številnih kovačnic za polizdelke in vigenjcev za ročno kovanje žebljev. predstavljena je zbirka skoraj sto vrst različno ročno kovanih žebljev, ki so jih kovali v Kropi in Kamni Gorici vse do 2. svetovne vojne. V etnološki sobi je postavljena scena iz domovanja kovaške družine. Ohranjena je tudi značilna osrednja soba, salon, ki jo krasi kasetiran strop, dopolnjen s tremi baročnimi oljnimi platni.