Blejski Vintgar

Blejski Vintgar je soteska, ki jo je izoblikovala reka Radovna. Po ledeni dobi je reka Radovna med Poljano in Homom zajedla v apnenec 50 do 100 metrov globoka in mestoma ozka korita. Konča se v slapu Šum, ki je eden redkih slapov v Sloveniji, nastal z zadenjsko erozijo. 

Lega soteske je nenavadna. Radovna umirjeno teče po istoimenski dolini proti Blejskemu jezeru,  vendar ga ne doseže, saj prej zavije ostro levo, se prebije čez hribovito pregrado in izlije v savo Dolinko. V predzadnji ledeni dobi je Bohinjski ledenik z nanosom zajezil Radovno, v dolini je nastalo jezero. Novi odtok si je poiskal pot na najnižjem mestu med Homom in Poljano proti Savi Dolinki. Zaradi velike višinske razlike je bila razdorna moč Radovne velika in je v razmeroma kratkem času vrezala 1600 metrov dolgo koritasto sotesko - Vintgar. Na izhodu iz korit pada Radovna v širokem rečnem slapu 13 metrov globoko. To je slap Šum, ki mogočno buči v tolmunu. Kadar je Radovna zajezena za potrebe hidroelektrarne, je v bučečem slapu vode manj.

Na sotesko je leta 1891 opozoril gorjanski župan jakob Žumer, ki si je zelo prizadeval, da bi del blejskih gostov usmeril v bližnje Gorje. Pot je varno speljana skozi temačno sotesko po lesenih galerijah in mostovih. Tabla pri slapu nas opozarja, da je Šum eden od mejnikov TNP.