Section outline

  • Strunjanski klif - edinstven v celotnem jadranskem prostoru

    Strmo severno obrežje Strunjanskega je najdaljši strnjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Vključno s pripadajočim 200 metrskim pasom obalnega morja je z uredbo o krajinskem parku razglašen za naravni rezervat.

    Njegov najznačilnejši del so prepadne stene, visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež vztrajno oblikujejo in spreminjajo. Zgornji rob klifa in posamezne erozijske grape porašča značilna submediteranska združba črnega gabra in ojstrice. Da pa smo kljub temu del Mediterana nas prepriča vegetacija na rtu Ronek, kjer srečamo čisto prave sredozemske rastline, med katerimi izstopata predvsem jagodičnica in mirta.

    Prodna terasa ob vznožju prepadnih sten je ob oseki izjemna sprehajalna pot in poučna razstava geoloških in geomorfoloških pojavov. Tu srečamo spodmole vseh velikosti in oblik, hodimo po razgaljenih plasteh peščenjaka, ki po svoji barvitosti in oblikovanosti prekašajo najlepše kamnite tlake ter iščemo svojo pot med ogromnimi skalnimi bloki, odlomljenimi iz višje ležečih plasti karbonatnega turbidita.
    Ob tem je potrebno poudariti, da ja sprehod in zadrževanje pod flišnimi stenami lahko precej nevarno početje, saj je padanje večjih in manjših delov kamenine iz višje ležečih plasti peščenjaka kar pogosto.

    Ob oseki, ko se morje nekoliko umakne in nam odkrije delček svojega neizmernega bogastva, je ob sprehodu potrebno veliko pazljivosti, da ne poškodujemo rakov vitičnjakov, latvic in klapavic, ki zaprti v svoje "oklepe" uspešno kljubujejo nekajurni suši in poletni vročini. Raznolikost življenja se pod morsko gladino še stopnjuje. Trdno dno, poraslo s številnimi vrstami alg, med katerimi so zaradi svoje drevesaste oblike najbolj opazne cistozire, preide nekoliko globlje v muljevito in peščeno dno. Na njem uspevajo obsežni travniki cvetnice kolenčaste cimodoceje, v njih pa kraljujejo leščurji in črvi cevkarji. Nekoliko globlje se morsko dno na prvi pogled spremeni v ravno, pusto pokrajino, brez znakov življenja. A videz vara. Na peščenem dnu kar mrgoli in pozoren pogled odkrije številne organizme, od barvitih morskih vetrnic, polžev, školjk, plaščarjev in spužev do morskih ježkov in kačjerepov, ki v zavetju polmraka in zatišju morskega dna tkejo nevidne niti in vzdržujejo poslanstvo te neskončne, modre zibelke življenja.

    V zatišju, a ne v polmraku, pač pa obsijani s sončnimi žarki, ki grejejo južno pobočje polotoka, so tudi prebivalci Strunjanskega polotoka stoletja tkali nevidne niti z zemljo in morjem, s škarpami in solinami. Ustvarili so edinstven prostor, ki najbrž nobenega obiskovalca ne pusti neprizadetega. Prav res, če ga ne bi stkali, bi si ga morali izmisliti.



    Po prihodu v Strunjan se peš odpravimo v Mesečev zaliv, kjer si ogledamo flišne stene Strunjanskega klifa in ugotavljamo, kakšni procesi se dogajajo ob obali.
    Izvedemo tudi krajše terensko delo:
    - merjenje temperature morske vode in zraka
    - merjenje karbonatnosti kamnin
    - določanje vrste kamnin

    Naloge učencev na tem postanku:
    - skica klifne stene
    - naštejejo značilne rastline v Mesečevem zalivu
    - razložijo nastanek klifa in procese, ki se dogajajo ob nastajanju klifa
    - v Strunjanu popišejo registrske tablice tujih avtomobilov (na parkirišču pred hoteli).

    Po razgovoru pred vhodom v avtobus sledi odhod proti Mirni Peči.