Ogled:
- zemeljski plaz
- panoramski pogled na vinorodno pokrajino
Vipavska dolina leži med južnim delom planote Trnovskega gozda, Nanosom in Krasom. K Vipavski kot pokrajini sodijo poleg Vipavske doline še Vipavska brda in Vrhe. Dolina je poznana po blagem submediteranskiem podnebju, vendar tudi po silni burji, ki občasno zapiha s Trnovske planote.
Dolina skupaj meri 310 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 63.052 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 203 ljudi na kvadratni kilometer. Od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim do Goriške ravnine ob državni meji z Italijo meri Vipavska dolina v dolžino okrog 40 km. V smeri od vzhoda proti zahodu se dolina deli na zgornjo, srednjo in spodnjo Vipavsko dolino.
Dno doline je gladko, po sredini pa teče reka Vipava, ki se nato izliva v Sočo. Za dolino so značilne mile zime in zmerno vroča poletja ter okrog 1500 mm letnih padavin z viškoma pozno spomladi in jeseni. Submediteranske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, ki vplivajo tudi na druge naravne dejavnike. Pri tem gre predvsem za vpliv na hidrološke razmere, rastje in prst, saj v dolini prevladuje eocenski fliš.
Pomembna značilnost doline, ki vpliva na vse tukajšnje življenje, je odprtost samo proti zahodu. S te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi česar je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. To omogoča rast in vzgojo tipičnih sredozemskih in drugih rastlinskih vrst, ki zahtevajo obilico sonca in toplote (fige, kaki, lovor, oleander ...). Kljub temu je podnebje na severnih visokih planotah povsem celinsko, zato tam zgoraj pozimi ne manjka snega. Prepletanje sredozemskih in celinskih vplivov se odraža tudi v pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi najdemo precej endemitov.
Gozdovi poraščajo tretjino površja Vipavske doline.