Trbovlje - termoelektrarna

Trbovlje se razteza v ozki in dolgi dolini več kot 5 km s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot stopetdeset let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, cementarna in termoelektrarna s svojim dimnikom mu dajejo pečat.

Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.

Termoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Skupno z zasavskimi premogovniki je v preteklosti postavila svojevrsten temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtnih obratov, prometa in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji.

Termoelektrarna Trbovlje ima danes dve enoti. Proizvodna enota 2 – parni blok moči 125 megavatov – proizvaja električno energijo iz rjavega premoga zasavskih premogovnikov. Druga proizvodna enota pa ima dva plinska bloka skupne moči 63 MW, ki za proizvodnjo električne energije uporabljata plinsko olje in predstavljata rezervo v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Preostalo količino električne energije termoelektrarna Trbovlje samostojno proda na trgu.