Section outline

  • Moziski gaj
    Mozirski gaj obiskovalce navdušuje s prekrasnimi cvetličnimi gredicami in etnološkimi objekti. Prostor med reko in strugo Savinje je idealno mesto za prikaz hortikulture, etnografskih značilnostim gospodarskih in društvenih dejavnosti, kot so: gozdarstvo, obrt, lovstvo, ribištvo, čebelarstvo in še kaj.

    Začetek urejanja gaja

    Na pobudo mozirskega turističnega društva je Krajevna skupnost Mozirje v sodelovanju z ribiško družino, planinskim, čebelarskim in hortikulturnim društvom ter Društvom vrtnarjev Slovenije leta 1974 začela urejanje Mozirskega gaja. Podjetje za urejanje voda Nivo iz Celja je izdelalo geodetski posnetek, ki je vseboval tudi urbanistično rešitev s spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanja gmajna, ki so jo domačini koristili za pašo živine, je obsegala dobrih pet hektarov, ko pa so pašo opustili, se je prostor zarasel z gostim grmičevjem, kjer so se kopičila divja odlagališča odpadkov.

    Poplave

    Spomladi leta 1981 ga je prvič prizadela poplava, ko je skozi gaj tekoča Savinja odnesla precej zemlje, spodkopala nekaj dreves, onesnažila zelenice in odplavila klopi. Upravljavci so uspeli sanirati posledice poplave, postaviti ograjo okoli ribnika in podaljšati pergolo v parku.