Zagorje

Zagorje je tipično kozjansko naselje, ki je kljub demografskemu in siceršnjemu nazadovanju ohranila svoje bistvo, ki se kaže v ohranjeni pokrajini in kulturnem življenju. V splošnem prevladuje kmetijstvo oziroma živinoreja. Kraj je v preteklih desetletjih izgubil vse centralne dejavnosti: šolo leta 1977, gostilne, župnišče; ostal je le sedež krajevne skupnosti. Jedro naselja se je razvilo pod mogočno cerkvijo Marije Pomočnice, ki je za Kozjansko izreden kulturni spomenik. Letnica 1661 nad glavnim vhodom nakazuje zgodnji barok, vendar je nastajala dalj časa. Najprej nas preseneti globoko nadstropno preddverje, kar govori o tem, da gre za romarsko cerkev. Zvonik je osmerokoten in značilno pokrit s skrilavnim glinovcem. Prezbiterij je okrašen z drobno baročno štukaturo, glavni motiv pa je Marijino kronanje. Prav tako prevladujejo prizori Marijine pomoči v izredno lepo poslikani ladji. V cerkvi sta dva stranska naslikana oltarja in dve stranski kapeli. Veliki Marijin oltar je iz začetka 18. stoletja in je delo Gregorja Božiča iz Laškega. Na stenskih slikarijah in na obeh stranskih oltarjih so grbi s tremi belimi roglji, grbi plemiške rodbine Attemsov. Starejša kot baročna je kapela na južni strani cerkve, ki je gotsko zvezdasto obokana z rebri; na sklepniku je grb grofov Celjskih. Zagorska cerkev je tako kar dvakrat plemiška ustanova in s svojimi umetninami eden velikih slovenskih kulturnih spomenikov.