Pilštanj

Pilštanj je med kozjanskimi trgi največja posebnost, saj je doživel največjo degradacijo v vseh pogledih. Politične in gospodarske razmere so povzročile, da je od enega najpomembnejših trgov v srednjem in tudi novem veku postal naselje brez kakršnihkoli centralnih funkcij v sedanjosti. Je najstarejši trg na Kozjanskem. Nastanek naselbine sodi verjetno še v predslovensko dobo (Kokole, 1956: 103). Kot vas se omenja leta 1167. Prav tako je tudi Pilštanjski grad (kasneje se omenja Drenski grad, ki je drugi grad na Pilštanju) med najstarejšimi v tem delu Slovenije, zgrajen naj bi bil že v 1. pol. 10. stoletja (Leksikon, 1937: 592), prvič pa se omenja leta 1158 (Stopar, 1993: 56). V času nemške države (nekako pred letom 1000) je imel funkcijo utrdbe, nato pa postane sedež obsežnega fevdalnega gospostva. Ko je sredi 11. stoletja območje prišlo v last krške škofije, je postal Pilštanj tudi širše cerkveno središče. Iz pilštanjske veležupnije so se kasneje razvile skoraj vse kozjanske župnije. Kot (Novi) trg se izrecno omenja leta 1404. Imel je običajne trške pravice in privilegije, med njimi že v 15. stoletju pravico do 6 sejmov, ki so jih kasneje povečali na 12, tedenski tržni dan in lastno sodstvo. Z gotovostjo smemo trditi, da je prvotno naselje nastalo pod apnenčastim pomolom, na katerem je stal Pilštanjski grad, saj se današnje naselje na južnem pobočju tega pomola imenuje Stari trg in je po imenu sodeč gotovo opravljalo tržne funkcije. Formalno je Pilštanj postal trg verjetno šele potem, ko je nastalo naselje, ki se imenuje Novi trg, na samem pomolu v neposredni bližini obeh gradov (Pilštanjskega in Drenovega). Šola se v trgu omenja že leta 1466, vendar se je moderno šolstvo začelo leta 1752, prva šola pa je bila zgrajena leta 1824. Pouk je na Pilštanju trajal do leta 1964, ko so v sosednjem Lesičnem zgradili novo šolo. Nekaj let po drugi vojni je na Pilštanju delovala tudi gimnazija z internatom.

Kraj je živel od centralnih fevdalnih funkcij in tržnega (poslovnega) življenja. Zagotavljala mu ga je nekdanja cesta, ki se je vzpenjala preko prevala. Pilštanj je bil znan po lončarstvu in drenu ter drnuljah (iz sadežev se kuha žganje). Ko je Pilštanj po zamrtju fevdalnih funkcij izgubil strateško vlogo in ko so v novejšem času zgradili cesto v soteski Bistrice, je trg izgubil večino vzvodov, ki so včasih pomenili živahno trško življenje. Kraj je hitro izgubil funkcije centralnega vaškega oziroma trškega naselja, saj je danes brez šole, pošte, gostilne in obrti. Na nekdanjo funkcijo opozarjajo le še oblika trga, arhitekturne posebnosti nekaterih stavb in sramotilni steber (pranger). O nazadovanju trga v novejšem času govorijo tudi podatki o številu prebivalcev. Teh je bilo leta 1869 410, pred drugo svetovno vojno (1931) 304, leta 1981 157, deset let kasneje pa le malo več, 162. Pilštanj je tako izrazit primer nazadovanja nekdanjega trga, ki ga je sodobni čas dobesedno obšel.