Kozje

Kozje je primer nekdanjega in tudi sedanjega kozjanskega trga, ki kljub pretekli stagnaciji danes doživlja večji napredek. Vzrok temu je že v tem, da naselje ni nastalo v za današnji čas tako neprimerni legi kot Pilštanj. Naselje, ki ima kontinuiteto s predslovansko naselbino, je nastalo pod gradom, ki je bil postavljen na bližnjem hribu Bredič. Naselje se posredno omenja kot dvor Traskendorf s 30 kmetijami že leta 1016, ko so posest dobili Breže - Seliški. Leta 1384 se prvič omenja 26 kozjanskih tržanov, kot trg pa se Kozje omenja šele 1646. Naselje je nastalo na manjšem vršaju Bistrega grabna, ki se tu izvije iz ozke doline in se izliva v Bistrico, ki je pri Kozjem ustvarila že kar široko dolino. To dejstvo je bilo ugodno tudi za kasnejši razvoj Kozjega. Ko se je zmanjšala obrambna in fevdalna upravna funkcija gradu, je bilo Kozje v slabšem položaju, vendar je izkoristilo funkcijo sodnega okraja z davkarijo (od leta 1855) in nekaj funkcij Šmarsko-Rogaško-Kozjanskega okraja. To dejstvo je verjetno pripomoglo tudi k temu, da so po drugi vojni v Kozjem nekaj časa še obdržali občino. Kozje je kljub dolgotrajni stagnaciji postalo največje kozjansko naselje, ki si je pridobilo tudi največ urbanih funkcij. Postalo je lokalno središče vzhodnega Kozjanskega, ki pa z ustanovitvijo in sedežem nove občine (1994) že presega samo lokalni pomen.

V prid temu govori tudi dejstvo, da je v Kozjem nastalo nekaj večjih industrijskih obratov (Mont Kozje, ki je naslednica obrata Metke iz Celje; ta je bil leta 1959, ko je bil odprt, edini industrijski obrat na Kozjanskem; Dekor, ki je obrat Steklarne Rogaška Slatina; Estet; do stečaja leta 1998 pa je deloval tudi žagarski obrat lesne industrije Bohor iz Mestinja), poleg tega je v Kozjem policijski oddelek, lekarna, veterinarska postaja, zdravstvena postaja, šola, krajevni urad itn. Je pa prenehalo delovati nekaj predvojnih in tudi še povojnih obratov (npr. mlekarna in sirarna). Kot posledica gospodarskega in upravnega stanja se je razvijalo tudi prebivalstvo. V času, ko je Kozje izgubljalo upravne in urbane funkcije, je prebivalstvo bolj ali manj stagniralo, v novejšem času pa je viden opaznejši porast števila prebivalstva (s 586 leta 1961 na 759 leta 1991).