Podsreda

Podobno  kot  ostali  kozjanski  trgi je  tudi  Podsreda  nastala  pod  bližnjim  gradom Sreda  na  severnem  pobočju  Orlice. Nemška  oblika  imena  Herberch  opozarja na veliko starost stavbe, saj pomeni zaklonišče, del utrdbe karolinške dobe, lahko pa pomeni tudi samo zavetišče ob srednjeveški cesti (Stopar, 1993: 79). V dolini pod gradom, nekoliko odmaknjeno od gradu, se je razvilo naselje Podsreda. Ime nima zveze z imenom gradu, saj verjetno izhaja  iz  sodnega dne, ki je bil v sredo. Kot trg se prvič omenja leta 1377. Leta 1560 je trg dobil dva letna sejma, leta 1836 pa tri živinske sejme (Leksikon, 1976: 381, geslo Podsreda). Prvotno  naselje je bilo nižje ob Bistrici in se je imenovalo Stari trg, osrednje naselje pa so imenovali Novi trg; ta se je razvil ob cesti, ki vodi iz bistriške doline preko nizkega sedla med Bohorjem in Orlico na savsko stran. Druga pot pa vodi po dolini Bistrice do Bistrice ob Sotli. Nekoliko razširjen prostor ob cesti je služil tudi tržnemu namenu. Ob vsaki strani ceste so postavili hiše, kar pomeni enostavno, a zavestno trško zasnovo. Čeprav je trg leta 1798 pogorel, je današnja zasnova trga enaka. Spremenile so se nekdanje centralne funkcije, tako da je nekdanji imenitni in hkrati tudi največji kozjanski trg danes le še navadna obcestna vas. V naselju ni več šole, od nekdanjih 6 sta ostali še 2 gostilni, med zadnjo vojno uničene graščinske žage niso več obnovili (v času obratovanja je zaposlovala okrog 100 delavcev), znana lončarska obrt je prav tako izginila. Na nekdanjo veljavo spominja le pranger z letnico 1667. Vzroke za nazadovanje trga je Žagar (1967: 138) videl predvsem v zaprtosti in odročnosti, pa tudi v tem, da mu je Kozje odvzelo še poslednje centralne funkcije. Zato je prebivalstvo stagniralo vse od prvega popisa leta 1869 pa do časa po drugi vojni; od leta 1953  do 1991 se je število prebivalstva prepolovilo (s 441 na 218), kar opozarja tudi na podobno prihodnost, če ne bodo zaživeli nekateri projekti in zamisli revitalizacije.