Ekskurzija poteka po nekaterih ključnih točkah na Kozjanskem, ki so povezane ali z zgodovinskim ozadjem in pomenom ali pa je v njih možno prepoznati današnje značilne procese geografske preobrazbe.
V tem smislu boste z opisom točk postankov spoznavali pomen naselij in razvoj prebivalstva skozi zgodovino, razlike v naravnih danostih, ki tudi niso nepomembne pri oblikovanju manjših prostorskih struktur znotraj Kozjanskega.
Cilj je spoznavati Kozjansko kot pokrajino, ki je v naravnogeografskem smislu prehodna pokrajina med predalpskim in subpanonskim svetom. Večja enotnost pokrajine se kaže v družbenogeografskih elementih in podobnosti razvojnih problemov. V srednjem veku je nastalo več tržnih naselbin. Živahno tržno življenje se je nadaljevalo v zametke obrtno-industrijske proizvodnje. Ti obrati so večinoma propadli zaradi spremenjenih gospodarskih pogojev do začetka 20. stoletja ali do druge svetovne vojne. Tržnim naseljem je ostala nekaj časa samo še upravna funkcija. Prebivalstvo se je začelo odseljevati, pokrajina pa prazniti. Največji padec števila prebivalcev in odseljevanje je zaslediti po drugi svetovni vojni. Ljudje so iskali delo v novo nastalih tovarnah v mestih. Kozjansko je začelo v razvoju izrazito zaostajati. Postalo je sinonim za manj razvito pokrajino. Glavni problemi se kažejo v zmanjševanju števila prebivalcev in njihovem staranju, opuščanju kmetijske pridelave in propadanju kulturne krajine. Temeljni razvojni problem je tudi premalo razvita infrastruktura. Kozjanskemu in podobnim pokrajinam skuša pomagati tudi država s sredstvi za razvoj manj razvitih oziroma demografsko ogroženih območij. Ta sredstva ne zadoščajo za hitrejši in usklajen razvoj. Zato bi bilo potrebno za Kozjansko narediti celovit razvojni program. Hitrejši razvoj je mogoč samo na podlagi iniciativ lokalnega prebivalstva, domačega kapitala in kapitala od zunaj ter državnih sredstev. Razvoj mora temeljiti na izkoriščanju lokalnih virov in upoštevanju komparativnih prednosti.
Avtor ekskurzije: Anton Polšak