Ptuj

Ptuj začenja svoje prvo poglavje v davnini mlajše kamene dobe. Na tem prostoru so se v pozni železni dobi naselili Kelti, sooblikovalci noriškega kraljestva, ki so prostor postopoma urbano organizirali.

Rimski pisci, začenši s Tacitom, večkrat omenjajo Ptuj v povezavi s pomembnimi dogodki, segajočimi v čas izvolitve Vespazijana za cesarja leta 69 oa od omembe političnega delovanja deda poslednjega zahodnorimskega cesarja Romula, odstavljenega leta 467. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 130 postal samoupravna enota COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO, ki je dosegla svoj največji obseg v 2. in 3. stoletju, leta 450 pa so jo požgali Huni. Z uničenjem avarske države ob koncu 8. stoletja sta Podravje in z njim Ptuj prešla v okvir frankovske države.

V letih med 977 in 1555 je bilo mesto v lasti salzburških nadškofov, nato pa v lasti deželnega kneza. Postopoma so se v mestu udomačili šolstvo, vojaštvo, usnjarska industrija, vinska veletrgovina, železniški in cestni promet ter začetki smotrne turistične dejavnosti.

Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave stoji mogočna utrdba - Ptujski grad. Strateško pomembna lega, s katere je mogoče nadzorovati ravnino daleč naokrog, je pivabljala k naselitvi že v najstarejših obdobjih. Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe (okrog 2100 - 1750 pr.n.š.).

Grad se danes kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidav in dozidav. Danes je grad spremenjen v muzej, v katerem so razstavljene različne zbirke (od stanovanjske, glasbene, vojaške,...).

Aktivnost učencev: malica iz popotne torbe, voden ogled gradu in razstavljenih zbirk, reševanje delovnih listov.