a) Bohinjska Bistrica ima 512 m višine in 1891 prebivalcev . Zadnja vzpetina na levi strani pred Bohinjsko Bistrico je znan Ajdovski gradec, kot bogato arheološko najdišče od 7. st pred našim štetjem do naselitev Slovanov. (Prešernova pesnitev Krst pri Savici ). Tu so bile znane kovačnice, topilnice in bivališča od starejše železne dobe naprej. Od 16.st. do konca 19. st. so bile v Bohinjski Bistrici znane fužine. Lastnik teh fužin je bil najprej tržaški trgovec, fužinar Aleksander nato sin Žiga Zois. Žiga Zois je imel bogato knjižnico in je vsestransko podpiral slovenske prebuditelje. V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je razstava njegove bogate mineraloške (kamninske) zbirke. Zoisov grad je danes spremenjen v turistični objekt.
Po propadu fužin je kraj dobil večji pomen z izgradnjo železnice 1906 leta od Avstrije, mimo Bleda, Bohinja, nato po 6 km dogem predoru do Podbrda in ob Soči do Trsta in leta 1968 do Kopra. To je soški koridor in najkrajša povezava Avstrije z Jadranom. Mesto je pridobilo nekaj industrije, turizma (smučanje).
b) Bohinjsko jezero je največje in najgloblje slovensko jezero z dolžino 4,5 km in 45 m globine. Jezero je ledeniškega nastanka. Voda odteka pri mostu v Ribčem Lazu. V Ribčem Lazu je znana cerkev Janeza Krsnika. Romanska cerkev naj bi bila že pred 13. st. v letu 1440 je bila zidana v današnji obliki. Znana je po starih freskah iz 14. st., med njimi tudi Sv. Krištofa kot zaščitnika popotnikov.
c) Slap Savica je ledeniško kraškega nastanka. Po 20 minutah hoje od postajališča pridemo do ute z razgledom na 78 m velik slap Savico. Slap ima 38 m poševne stopnje, konča pa z 51 m navpičnega padca. Od izvira slapu v notranjost so jamarji odkrili 240 m jamskih rovov. Slap pada v majhno kotanjo, ki predstavlja malo HE.
Voda slapu ima svoje povirje v območju Triglavskih jezer, planote Komna.
Navpične stene nad slapom se imenujejo Komarča. Na vzhodni strani stene je strma planinska pot, na zahodni strani pa mulatjera na Komno in po dolini Triglavskih jezer na Triglav.