Kropa

Pod Jelovico, kjer je bilo veliko gozdov in vodna sila sta nastali fužinarski naselji, Kropa in Kamna Gorica. Višek razvoja je dosegla v 2/2 18. stol. nato pa je zaradi zaostajanja v posodobitvi s strojno proizvodnjo postopoma nazadovalo. Ob robovih Pokljuke so kopali železovo rudo bobrovec, nato so izkoriščali na Karavankah in na Jelovici. Jelovica je omogočila proizvodnjo oglja, saj je preko 300 oglarjev letno porabilo kar 39 000 m³ lesa. S časoma je začelo primanjkovati lesa rude in posodobitve, kar dejavnost zavre ob koncu 19. stoletja. Najprej je zavrlo rudarstvo, fužinarstvo, oglarstvo in žebljarstvo. Oba kraja sta pa ohranila podobo fužinarstva 19. stoletja.

Kropa je v tesni dolini Kroparice na višini 531 m in ima 875 prebivalcev. Brzice Kroparice so omogočale nastanek kar 19 vigencev in 50 vodnih koles, eden vigenjc je muzejsko ohranjen. Prva fužina je bila ob izviru že v 13. stoletju nato pa sta bili dve fužini nižje do konca 19. stoletja. Sam muzej je v Klinarjevi hiši iz 17. stoletja, kjer je še pred 15 leti delovala gostilna. Jože Bertoncelj domačin je izdelal več kovaških umetniških izdelkov, ki je največja zbirka v Sloveniji.

Kamna Gorica je nižje ob Kroparici na višini 470 m in ima okoli 490 prebivalcev. Naselje je nastalo zaradi fužinarstva in žebljarstva. V Kamni Gorici se je rodil tudi slikar Matevž Langus. Oton Župančič pa je v tem naselju med žebljarji dobil idejo za znano pesem Žebljarska, ki ponazarja ritem kovanja žebljev od zore do mraka in od ponedeljka do sobote, od zibke do smrti.