Kraška jama Vuzelnica

Jama se odpira v zelo strmem pobočju grape potoka Vuzelnica, ki teče približno 15 m nižje. Potok je obenem tudi meja med Slovenijo in Hrvaško. V neposredni okolici vhoda v jamo raste gost primarni listnati gozd. Nekdanje vinograde preraščajo akacija ter gosto grmovje in podrast, kjer je primarna robida. Zaradi tega je neposredna okolica težko prehodna tudi v času, ko ni vegetacije. Ker so Radovci v strmem pobočju do jame napeljali in z leseno ograjo zavarovali več kot sto metrov dostopne poti, je danes prihod do jame lahek.

Pred vhodom v jamo je več metrov širok plato, nastal z nasipavanjem ilovnatih sedimentov, ki so jih zvozili iz jame. Vhod je lepo obokana odprtina, široka 2,0 m in visoka 2,4 m. Za vhodom se nadaljuje vhodni rov, ki je enake oblike in dimenzij, kot vhod. Rov se 7 metrov za vhodom razširi v nekoliko širši prostor (t. 2) in zavije proti severu ter poteka vzporedno s pobočjem grape.

Rov v nadaljevanju je enake oblike, kot vhodni in je delno zasigan. 16 m od vhoda se na levi strani (t. 3), do tu je bil rov prvotno zasut s sedimenti, odpira kratek in delno zasigan rov, dolg 4,6 m, ki se konča z dvema ozkima in neprehodnima luknjama. V nadaljevanju se strop glavnega rova dvigne v približno 8 m visok kamin (t. 4). Prav tu prečka rov prelomnica. Na levi in desni strani rova tako vidimo značilni špranji, v stropu pa je nastal omenjeni kamin. Proti koncu rov rahlo zavije proti severovzhodu in se še bolj približa površju ter se čedalje bolj oži in prevzame značilno koničasto obliko ob stropni razpoki. Proti koncu jame se zoži na 70 - 80 cm širine, višina od ilovnatih tal do stropa pa se zniža na dober meter in pol. Jama se konča z ilovico, ki zapolni ves rov do stropa. Do tu so namreč Radovci odstranili ilovnate sedimente. Na tleh jame je vseskozi ilovica, ki je proti koncu rova precej blatna. Primarnih tal ne zasledimo nikjer. V stropu na več mestih opazimo korenine, kar kaže na bližino površja.

Jama je bila dolga 18 m. Domačini so odkopali še 33 m rova, tako da je sedaj dolžina glavnega rova 51 m, s stranskima rovoma pa je skupna dolžina jame 58 m.

Vuzelnica je le delno zasigana. Siga je predvsem v vhodnem delu jame ter v stranskem rovu, torej tam, kjer jama ni bila zasuta z ilovnatimi sedimenti. Tudi proti koncu rova so stene na nekaj mestih takoj pod stropom delno zasigane. Kaže, da je bilo tudi tu nekaj zračnih žepov, kjer ilovica ni segala do stropa.

Po Osnovni geološki karti, list Novo mesto, 1:100.000, ležijo tu zgornje kredni laporni apnenci in sivi ali rdeči ploščasti apnenci z vložki apnene breče. Po grapi potoka Vurelnica je na geološki karti zarisan fotogeološko opazovan prelom v smeri 25°. V jami opazimo stropno razpoko, ki ima generalno usmeritev enako kot prelom, ki poteka po grapi. Jama poteka skoraj vzporedno s pobočjem, sklepni deli jame pa so usmerjeni proti površju oz. pobočju grape. Domnevam, da je jama fosilni izvir potoka Vuzelnica, ko je ta še tekel v tej višini. Na to kaže enaka usmerjenost kakor jame, tako tudi grape, po kateri teče potok. Vir: Ladišič, Jamarski klub Novo mesto.