Delovanje Cerkniškega jezera
Cerkniško polje ima samo podzemeljske odtoke, skozi katere pa lahko odteče omejena količina vode. Kadar na polje priteče več vode, kot jo lahko ponikne, potoki prestopijo bregove in nastane jezero. Ob močnem deževju se jezero napolni v nekaj dneh. Voda ostaja v njem povprečno pol leta, v glavnem od pozne jeseni do konca junija. Polno Cerkniško jezero zavzema okrog 26 km2, je nad 10 km dolgo in okoli 5 km široko in s tem največje slovensko nestalno jezero.
Vzhodni in jugovzhodni del polja sta iz neprepustnih dolomitnih kamnin, zato privrejo vode z Blok in Loškega polja v številnih kraških izvirih. Potoki se stekajo v Stržen, glavno vodno žilo Cerkniškega polja.
Na zahodnem in severovzhodnem delu polja so vodoprepustni apnenci, zato so tu številni ponori, kjer voda izginja proti Ljubljanski kotlini. Del Stržena ponikne v skupinah ponorov Rešeto, Vodonos in Retje pri naselju Dolenje jezero in teče pod Cerkniščico neposredno v izvire Bistre pri Vrhniki. Preostanek Stržena se združi s Cerkniščico, edinim površinskim pritokom, ter ponikne v jamah in ponorih jamskega zaliva na severozahodnem delu polja. Med jamami je najbolj znan sistem Velike in Male Karlovice, labirint težko dostopnih, blatnih rovov, doslej raziskanih v skupini dolžini nad 8 km. Vode iz Jamskega zaliva napajajo Rak v Rakovem Škocjanu in tečejo čez Planinsko polje do izvirov pri Vrhniki.
Aktivnosti učencev: učenci si ogledajo živo maketo delovanja Cerkniškega jezera in multivizijo (posnetek o rastlinskem in živalskem svetu v in ob Cerkniškem jezeru, Cerkniško jezero v različnih letnih časih. Iz avtobusa si ogledajo panoramo Cerkniškega jezera in ob enem izmed požiralnikov še enkrat ponovijo delovanje Cerkniškega jezera.