Section outline

  • Udornica Risnika ali natančneje koliševka je udorna dolina, ki je nastala z udorom jamskega stropa nad podzemnim tokom. Po predvidevanjih naj bi bil ta tok tok reke Reke, ki je kasneje spremenila smer. Povprečna globina udornice je 72 metrov povprečni premer pa 220 metrov. Vse stene udornice so skalnate, na dnu pa se nahajajo melišča. V udornici je temperaturna inverzija, kar vpliva na vegetacijo na dnu.

    Vipavska dolina

    Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije obdana z visokimi in nizkimi kraškimi planotami. Sama dolina je iz eocenskega fliša in predstavllja ločnico med kraškima Trnovskim gozdom in Nanosom ter za Vipavskimi griči ležečim Krasom. Dolina je prometno pomembna. Po njej teče reka Vipava, ki se na Goriški ravani izliva v Sočo. Največji naselji sta Ajdovščina in Vipava. V dolini je submediteransko podnebje zaradi česar uspeva trta in oljka, poleg tega pa je pomemben kmetijski produkt sadje.

    Trnovski gozd

    Trnovski gozd je visoka kraška planota, ki se razteza od Nanosa do reke Soče in Čepovanskega dola. Planota je večinoma poraščena z bukovo - jelovim in smrekovim gozdom. Najvišje vrhove predstavlja masiv Golakov. Trnovski gozd je težko prehoden. Idrija je preko Godoviča, Črnega Vrha in Cola čez Trnovski gozd z Vipavsko dolino povezana preko Vrh gore. Trnovski gozd se proti severu nadaljuje v Idrijsko hribovje.

    Smrekova draga

    Smrekova draga je največja kraška kotanja na Trnovskem gozdu in skupaj z območjem Golakov predstavlja naravni rezervat. Vrtača se nahaja nad 1000 metri nadmorske višine, v njej pa je temperaturni in rastlinski obrat. Rastlinski pasovi se menjujejo v 200 metrskih pasovih, na dnu vrtače pa se nahaja gozdna meja.

    Velika ledena jama v Paradani

    Ledena jama ali ledenica v Paradani je ena izmed številnih ledenic na kraškem površju. V ledenih jamah je zaradi toplotnega obrata večni sneg in led. Velika ledena jama v Paradani je skoraj 400 metrov globoka in 1550 metrov dolga. Ogled brez jamarske opreme je možen samo do vhoda. Ledenice so v preteklosti izrabljali za rezanje ledu, ki so ga ponoči na vozovih vozili v Gorico in predvsem Trst, kjer so led prodajali na ladje.

    Črnovrško in Zadloško polje

    Črnovrške polje ni pravo kraško polje, čeprav izkazuje kar nekaj njegovih lastnosti. Drugače je z Zadloškim poljem, ki občasno tudi poplavlja. Na obeh poljih se zbirajo podzemne vode, ki delno odtekajo v Divje jezero in Idrijco. Največji naselji na poljih sta Črni vrh, s 650 prebivalci, četrto največje naselje v občini Idrija in Zadlog, po katerih se polja tudi imenujeta.