Section outline

  • Jame brez stropa

    Jama brez stropa je stara kraška jama, ki jo je denudacijsko spuščanje površja razgalilo na površje in lahko vsebuje alohtone ter/ali avtohtone sedimente. Oblika na površju je odvisna od oblike jame in oblike površja, ki jo preseka. Glede na obliko ločimo naslednje vrste jam brez stropa: deli kraškega površja s svojevrstno prstjo in rastjem, sige in jamske naplavine na kraškem površju, vrtačam in polvrtačam podobne oblike ter nizi vrtač, zajede in jarki.

    Jama brez stropa se nahaja J od Dolnjih Ležeč in se na površju odraža kot izrazit niz večjih in manjših podolgovatih vrtačam podobnih oblik. Na Z se začne z vrtači podobno obliko in se proti V nadaljuje 1800 m, kjer rov obvisi nad Lisičnim dolom. Na nekaterih mestih se jama brez stropa odraža kot podolgovat jarek, večinoma pa kot niz skupaj zraščenih podolgovatih depresij. Dno depresij je med 5 in 10 m, širina pa se giblje med 30 in 40 m. Rov bivše jame je potekal na nadmorskih višinah med 435 in 450 m. Jama brez stropa ima štiri stranske rove. Najdaljši meri okoli 300 m, krajši pa do 70 m. Vsi stranski rovi so ožji od glavnega rova. SV stranski rov obvisi v Dolu Jablanc. Jamo brez stropa zapolnjujejo alohtoni fluvialni sedimenti od katerega s 75% prevladuje kremenčev pesek. V jami brez stropa je na več mestih opaziti sigo. Izstopa pa več metrov visok in širok stalagmit, ki ga je razkrilo kopanje kremenčevega peska za namene livarstva in kovaštva.