Section outline

  • Kraška dolina Rakovega škocjana

    Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostanki se nahajajo na velikem naravnem mostu. Sama kraška dolina je nastala z udorom jamskega stropa večje kraške jame. Dolina je dolga 2,5 kilometra in široka do 300 metrov. Po njej teče reka Rak, ki nosi vodo iz Cerkniškega polja na Planinsko polje. Rečni pretok je odvisen od količine vode na Cerkniškem polju. Na vzhodu Rakovega škocjana Rak priteče iz Zelških jam, na zahodu pa ponikne v Tkalca jamo.

    Naravni most predstavlja ostanke, na dveh straneh, zrušenega stropa kraške jame. Stoji na zahodni strani kraške doline Rakovega škocjana. Pod mostom je 12 metrov široka in 15 metrov visoka odprtina skozi katero teče Rak. Za naravnim mostom je 150 metrov dolg kanjon, ki Rak pripelje do Tkalca jame.

    Postojnska vrata

    Postojnska vrata predstavljajo najlažji prehod iz Ljubljanske kotline proti morju in kot taka povezujejo zahodno Evropo z vzhodno. V preteklosti so ljudje poiskali prehode čez neprehodne kraške pokrajine preko Hrušice v smeri Nanosa in v pozni rimski dobi v smeri Ajdovščine. Danes je večino slovenskega in tujega proveta, ki poteka v smeri zahod - vzhod koncentrirana na Postojska vrata. Tu se stikajo stara republiška cesta, železnica in avtocesta.

    Pivška kotlina

    Je razgibana kotlina z neravnim dnom, ki jo obdajajo Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik, Slavniski ravnik in taborsko hribovje. Severni del kotline se imenuje Spodnja, južni del pa Zgornja pivška kotlina. Po kotlini teče reka pivka in številni manjši potoki. Reka Pivka teče proti severu in ponikne v Postojnski jami. Preko kotline poteka nejasna razvodnica med črnomorskim in jadranskim povodjem. Del Pivke se podzemno izliva v Ljubljanico, del pa v Vipavo. Za zgornjo kotlino je značilno, da se površinske vode izlivajo v črnomorsko povodje, podzemne pa v jadransko. NAjvečji naselji v kotlini sta mesti Postojna in Pivka. V Postojni se nahaja inštitut za raziskovnaje krasa, ki so ga ustanovili že v obdobju Kraljevine Italije.

    Hrušica

    Visoka kraška planota se nahaja med Nanosom, Trnovskim gozdom, Planinskim poljem in Pivško kotlino. V preteklosti je služila kot prehod med vzhodom in zahodom. V poznoantičnem obdobju so bili njene težko prehodne vzpetine utrjene z limesom, ki je branil prehod v Rim. Glavna postojanka je bila Ad Pirum, današnja Hrušica.

    Nanos

    Nanos je visoka kraška planota obdana s Trnovskim gozdom, Hrušico, Pivško kotlino in Vipavsko dolino. Ob njenem južnem vznožju je naravni prehod, ki omogoča prehod iz Pivške kotline v Vipavsko dolino, proti Italiji ali preko Senožeč proti morju.