Section outline

  • Kraško polje

    Kraško polje je večja kraška kotanja, ki je vsaj pol kilometra široka in ima ravno dno. Kraška polja imajo vodne vire, ki tečejo preko polja in na drugem koncu poniknejo. Značilnost kraških polj so tako lahko tudi presihajoča jezera, ki v obdobjih večjih pretokov pokrijejo polje. Požiralniki namreč ne zmorejo povečanega pritoka. Kraško polje nastane iz udornice, kamor najde pot podzemni tok, ki počasi odnaša udrt material oziroma ga topi. Počasi vodni tok tako izravna dno kotanje. Ločimo suha, jezerska in občasno poplavljena polja. Občasna jezera na kraškem polju imenjuemo presihajoče jezero.

    Planinsko polje

    Planinsko polje je tipično kraško polje. Praviloma poplavlja pozimi, začetek pomladi, ko so pritoki na polje največji. Planinsko jezero se napaja z reko Unico, ki priteka iz Planinske jame in nekaterimi manjšimi potoki. Naselja okoli jezera so Planina, Laze in Jakovica. Območje polja se uporablja za pašništvo. V sezoni 2013/2014 je jezero prekomerno naraslo in zalilo številne hiše v naseljih Planina, Laze in Jakovica.

    Uvala

    Uvala je skledasta kotanja, ki nastane iz večih, skupaj zraščenih vrtač in je praviloma večja od vrtače. Uvale imajo neravno dno, kar jih loči od kraških polj.

    Cerkniško polje je slovensko največje kraško polje ob zapolnivi z vodo pa predstavlja tudi največje slovensko jezero. Nahaja se med Javorniki na zahodu in Slivnico na vzhodu. Za veliko prepoznavnost polja je najbolj zaslužen Janez Vajkard Valvazor, ki je pojav opisal v Slavi vojvodine Kranjske, s čimer si je prislužil članstvo v Royal Society v Londonu. Iz Javornikov, Slivnice in Loške doline se proti cerkniškem jezeru zlivajo potoki ter kraški izviri oziroma bruhalniki. Na SZ koncu jezera vode odtekajo skozi ponorne jame in požiralnike proti Rakovemu škocjanu in preko Unice do Ljubljanice. Ob močnem deževju odtoki niso sposobni požirati tolikšne količine vode, ki se sprva začne zadrževati v strugi vijugastega potoka Stržen, nato pa prestopi bregove in se razlije po Cerkniškem polju. Največ vode je v jezeru spomladi, ko da poleg padavin izdatno polni taljenje snega na Snežniku in Javornikih. Pri najvišjem vodostaju voda pokriva približno 24 kvadratnih kilometrov površine. Pester in spreminjajoč ekosistem vpliva na veliko pestrost flore in favne.