Divje jezero

Divje jezero je vokliško kraško jezero nastalo ob Idrijski prelomnici. Ob prelomnici se je oblikoval podzemni sifon preko katerega kraške podzemne vode iz Črnovrške planote napajajo jezero. Sifon je raziskan do 70 metrov globine in približno 200 metrov dolžine. Divje jezero ob obilnih deževjih bruha vodo in napaja reko Jezernico, ki je s 55 metri najkrajša reka v Sloveniji. Jezernica se po kratki poti izlije v reko Idrijco. Območje okoli jezera je urejeno kot muzej v naravi od leta 1972, saj poleg zanimivega kraškega pojava, na ogled, nudi tudi pestro rastlinsko sestavo okolice.

Dolina potoka Zala

Potok Zala je desni pritok reke Idrijce. Po dolini potoka Zala danes poteka glavna prometna povezava Idrijske kotline (cesta Ljubljana - Tolmin). Cesta je bila zgrajena v dobi Kraljevine Italije med leti 1922 - 1943. Pred tem je glavna prometna povezava Idrije in njenega rudnika potekala preko še danes obstoječe ceste Idrija - Gore - Dole - Medvedje Brdo - Rovtarske Žibrše - Zaplana - Vrhnika. Potok se je v preteklosti uporabljal za splavljenje lesa proti Idriji. V ta namen so leta 1772 začeli z gradnjo klavž. T.i. Smrečne klavže so v višino merile 8,5 m, v dolžino zgoraj 27,3 m, debelina pregrade zgoraj pa je mirila 6,7 m. Klavže so delovale do 1849. Danes so vidni le ostanki zidov.

Ozkotirna vojaška železnica Logatec - Trnovski gozd - Dolenja Trebuša "Feldban"

Najbližja železniška povezava Idriji je Logatec, vendar ni bilo vedno tako. Med Prvo svetovno vojno je do Godoviča in nato v dva kraka naprej potekala ozkotirna železnica. Prvi krak je potekal čez Črni Vrh do Cola, drugi pa preko Idrije do Dolenje Trebuše. Železnico so zgradili za namene oskrbovanja Soške fronte in sicer po 6. italijanski ofenzivi, ko je italijanska vojska odrezala bohinjsko železnico od tega dela takratne Avstro - Ogrske. Gradnja se je začela avgusta 1916 in je vključevala okoli 20.000 prisilnih delavcev - ruskih ujetnikov. Kmalu po začetku delovanja je ozkotirna železnica postala premalo in začeli so dograjevati širokotirno, ki bi potekala do Črnega Vrha. Širokotirna železnica ni bila nikoli dokončana, ker se je leta 1917 zgodil "čudež" pri Kobaridu in se je fronta premaknila v Italijo. Danes lahko ostanke železnice vidimo v ostankih trase, nekaterih mostovih (tak je tudi pri Logu pri Godoviču) in tunelih.

Godovič in njegovo gospodarstvo

Vas Godovič je s približno 750 prebivalci tretje največje naselje v idrijski občini. Nahaja se na pomembnem križišču poti, ki iz Ljubljane vodi v Idrijo, preko Trnovskega gozda v Vipavsko dolino, proti severu pa povezuje Rovtarsko hribovje. V preteklosti kmečko naselje se izkazuje še danes, čeprav je to gospodarsko panogo v zadnjih desetletjih zasenčila industrija. V Godoviču je nastanjena tovarna klim in klimatskih komponent ter žaga. Pred petimi leti je Hydria tu zgradila še razvojni kompleks za področje klim. Iz Kanomlje pa se je sem preselilo tudi prevozništvo.

Rovtarsko hribovje

Rovtarsko hibovje je predalpsko hribovje, ki se nahaja med Žirovsko kotlino na severu, Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem na vzhodu, Logaškim poljem in Hotedrškim podoljem na jugu ter Idrijskim hribovjem na zahodu. Imenuje se po naselju Rovte, ki je največje naselje v hribovju.

Hotedrško podolje

Hotedrško podolje je nastalo na tektonski prelomnici imenovani Idrijska prelomnica. Poteka v dinarski smeri SZ - JV in ločuje Rovtarsko hribovje od Trnovskega gozda ter posledično predalpski svet od dinarskega. Večja naselja v podolju so Godovič, Hotedršica, Kalce in Grčarevec. Na JV se podolje zaključuje na Planinskem polju.

Vrtača