Z učenci se sprehodimo do Malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu. Spoznamo značilnosti in nastanek tega naravnega spomenika. Nato se ustavimo še ob Velikem naravnem mostu.
V severozahodnem delu Notranjskega regijskega parka, v zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera in ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in do 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem koščku zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, ki so med drugimi pritegnili tudi znamenitega učenjaka Janeza Vajkarda Valvasorja. Rakov Škocjan je kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, po kateri teče reka Rak. Ime je dobila po cerkvi sv. Kancijana, ob Velikem naravnem mostu domnevno zgrajeni na prehodu iz 15. v 16. stoletje, zdaj pa so od nje vidne le še razvaline. Rakov Škocjan je že od leta 1949 zavarovan z republiško odločbo kot naravna znamenitost, zdaj pa je krajinski park. V udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km navzdol ob Raku pa še Veliki naravni most. Rak izvira iz Zelških jam. V parku je več naravnih znamenitosti, med katere spadajo Zelške jame z od 8 do 50 m globokimi udori, Mali naravni most z zgornjim robom 42 m nad potokom, ki je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, Veliki naravni most s 23 m debelim in 37 m visokim obokom, udorna vrtača Kotel z jezerom in 2845 m dolga Tkalca jama.
Vir:
http://www.dedi.si/dediscina/221-rakov-skocjanUčenci na terenu opazujejo značilnosti Velikega in Malega naravnega mostu. Fotografirajo območje. Poslušajo razlago učiteljice in si bistvene podatke zapišejo v beležko. Na terenu rešujejo učni list. Izbrani učenec na terenu predstavi glavne značilnosti kraške doline Rakov Škocjan. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.